Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Glasuj SNB
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ)
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'
    body art2 -- -- v prid. rabi
    bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
SNB
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja
    bolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
SSKJ
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
    // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
  2. 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo
    brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
SSKJ
cénterfór in cênterfór -a [tər] m (ẹ̄-ọ̑; ē-ọ̑) žarg., šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalec
SSKJ
cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki
// tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
SSKJ
cineráma -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika
Glasuj SNB
copywriter -ja cit. [kôpiu̯rájter] m, člov. (ȏ-ȃ)
pisec, oblikovalec reklamnih, oglaševalskih, propagandnih besedil: Med prijavljenimi udeleženci so starejši kreativni direktorji oglaševalskih agencij, ugledni copywriterji in umetniški direktorji iz oglaševalskih agencij ter poslovno vodstvo raznih podjetij E ← agl. copywriter iz (↑)kópija + writer 'pisec'
SNB
čípni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑číp
    čípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
    plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
SNB
čístSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah
2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'
SSKJ
človečnják -a m (á) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki: najdbe človečnjakov
SNB
daytonski -a -o cit. [dêjtonski] prid. (ȇ)
    daytonski sporazúm -ega -a m (ȇ, ȗ)
    sporazum med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odločilo o njeni prihodnosti: S tem dokumentom se prihodnja vlada narodne enotnosti zavezuje, da bo spoštovala in dosledno izvajala daytonske sporazume, da se bo aktivno in hitro vključila v mednarodno skupnost in sklenila spravo s svetom
SNB
déloSSKJ -a s (ẹ́)
    délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
    samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
SNB
desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dní
    desétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
    vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA
SSKJ
diakonísa -e ž (ȋ) 
  1. 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa
  2. 2. v protestantskem okolju redovnica
SNB
dídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ)
1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; diskdžokej (1), DJ (1): radijski didžej; V mladosti je nekaj let preigraval kitaro, nato pa se seznanil z elektronsko glasbo in začel nastopati kot didžej
2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; diskdžokej (2), DJ (2): S produkcijskim prvencem, ki mu je pripadel naziv prve slovenske progresivne plošče, sta pritegnila pozornost didžejev svetovnega formata E ← agl. deejay po izgovoru kratice DJ za ↑dískdžôkej
SNB
didžêjanje -a s (ȇ)
1. izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: Pričakala ga je približno tisočglava množica navdušenih plesalcev dovolj odprte glave za Gillesov značilni slog didžejanja, ki je nekakšen glasbeni talilni lonec
2. poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje; Didžejanje oziroma mešanje glasbenih kosov postaja dejavnost sodobnih intelektualcev E ↑dídžêj
SNB
didžêjka -e ž, člov. (ȇ)
ženska, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: Ob desetih zvečer so prispeli v klub, kjer jih je pričakala znamenita didžejka E ↑dídžêj
SNB
didžêjski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na didžeje ali njihovo dejavnost: didžejski album; Izdal je didžejsko in avtorsko ploščo ter na Zahodu vrsto plošč pod različnimi psevdonimi, z različnimi stili, a vedno (komercialno in kritiško) izredno uspešno E ↑dídžêj
SNB
digitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pretvoriti podatke in informacije v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Računalniški strokovnjaki so listine digitalizirali kar na domoznanskem oddelku, kar nam je prihranilo precej tveganja v zvezi s prevozom ter zaščito gradiva
2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: Šele leta 2001 je Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje E ← nem. digitalisieren iz (↑)digitálen
SSKJ
dírjati -am nedov. (ī) 
  1. 1. hitro teči: konji dirjajo skozi vas; vranec je dirjal v velikih skokih; dirjati kakor blisk, kakor vihar / dirjati na konju / ekspr. vlak dirja skozi noč; pren., ekspr. čas dirja kakor še nikoli
  2. 2. ekspr. zelo hitro se premikati: kaj pa tako dirjaš, saj te komaj dohajam; nervozno dirja po sobi / na vrat na nos je dirjal v mesto; toliko dela ima, da ves dan dirja sem ter tja
    ♦     vet. zelo hitro, skokoma teči
    dirjajóč -a -e: dirjajoč konj
Število zadetkov: 342