Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́)
1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega
2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve
3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
SNB
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón
    elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
    2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
    elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
    konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
    elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
    2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
    elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
    elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
    elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
    elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
    elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
    2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
    elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
    1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
    2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
    elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
    elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
    naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
    elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
    elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
    slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
    elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
    elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
    tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
    elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
    pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
    elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
    elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
SNB
ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
SNB
ergometríja -e ž (ȋ)
testiranje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika: Priloženi so rezultati ergometrije z mnenjem zdravnika E ↑ergométer
SSKJ
evidentírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali
♦ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno
SNB
évromonetárni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi s skupno evropsko valuto: evromonetarni sistem; V poslanski skupini smo prepričani, da izbira te metode vodi k preglednemu delovanju in vodenju evromonetarne politike pa tudi k pravočasni ureditvi infrastrukture Banke Slovenije ter enotnim pravilom uporabe E ↑évro… + (↑)monetáren
SNB
fáksni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E ↑fáks1 
    fáksna števílka -e -e ž (ȃ, ȋ)
    številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faks številka: Mediji bi morali povabiti svoje bralce, gledalce in poslušalce, naj na njihove naslove ter telefonske in faksne številke pošiljajo mnenja in predloge
SSKJ
fébruarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije
♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji
SSKJ
fín -a -o prid., finéjši (ȋ) 
  1. 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren
    // fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
    // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
  2. 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno
    // fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
  3. 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
    // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
    // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
  4. 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
    ♦     grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
    fíno 
    1. 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
    2. 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
    3. 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
SNB
fítosanitárni -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je v zvezi z nadzorom zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarna uprava; fitosanitarno spričevalo; Za izdajo predpisanega spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj pristojbino E ← nem. phytosanitär, agl. phytosanitary iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)sanitáren
SSKJ
fízika -e ž (í) 
  1. 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike
  2. 2. do 1848 drugi letnik filozofije
SNB
fótogaleríja -e ž (ọ̑-ȋ)
1. spletna stran s posnetki kakega dogodka, osebe, kraja in komentarji: Za popestritev spletišča poskrbi razkošna fotogalerija
2. razstavni prostor z zbirko umetniških fotografij: Postavil je dvanajst fotografskih razstav domačih in tujih avtorjev ter odprl prvo fotogalerijo v takratni Jugoslaviji E (↑)foto… + (↑)galeríja
SSKJ
frčáti -ím nedov. (á í) ekspr.  
  1. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
    // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo
    // dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
  2. 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
    // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
  3. 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
SSKJ
frfetáti -ám nedov. (á ȃ) zastar. frfotati, letati: ptiči so preplašeno frfetali sem ter tja
SNB
funkcionálniSSKJ -a -o [funkcijonalni] prid. (ȃ)
    funkcionálna písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
    sposobnost branja, pisanja, razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računskih operacij ter matematičnih predstav: Ne moremo pričakovati, da bodo učitelji materinščine sami postorili vse, da bi naši šolarji dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti
SSKJ
gazéla2 -e ž (ẹ̑) lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom: Prešernove mojstrske gazele
SNB
geniálka -e [genijalka] in genijálka -e ž, člov. (ȃ)
genialna ženska: Slepa glasbena genialka je s skoraj eno uro trajajočim prebiranjem klavirskih tipk ter skladbami Beethovna in Mozarta navdušila vse navzoče | Bila je genijalka, vedno dobre volje in edini človek, za katerega lahko trdim, da je imela absolutni posluh E (↑)geniálec
SNB
hčíSSKJ hčére ž (ȋ ẹ̑)
vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: Delavke trdijo, da matična družba ni spoštovala zakona o finančnem poslovanju podjetij in da je bil stečaj hčere v Dobovi zrežiran E = stcslov. dъšti, hrv., srb. kćî, češ. dcera, rus. dóčь < slovan. *dъt'i = litov. duktė̃, stind. duhitár-, gr. thygátēr, got. daúhtar < ide. *dhugh2tḗr
SNB
hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: Porušili bodo še notranje nenosilne stene, poskrbeli za hidroizolacijo kleti ter začeli s pripravljalnimi deli za namestitev ogrevanja
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zamenjava hidroizolacije; Tisto popoldne je opravljal krovska dela na strehi, pokriti z zaključnim slojem hidroizolacije E ↑hídroizolírati
SSKJ
hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́) 
  1. 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi
    // akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi
    // cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
    // opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
  2. 2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
    // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
    1. a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
    2. b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
  3. 3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
  4. 4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
  6. 6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni pretirano dovzeten za vplive
  7. 7. iti
    1. a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
    2. b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
    3. c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
      // nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
      ●       pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
    hodé zastar.: hode ni dobro jesti
    hodèč -éča -e: poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
Število zadetkov: 342