Zadetki iskanja
Svetokriški
mladica -e ž mladika, poganjek: ta mladiza im. ed., katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo tož. ed. ǀ ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize im. mn. ǀ Iest ſim vinska terta, vy ste mladice im. mn. ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti, naſs pak mladizam daj. mn. ǀ je perglihal otroke mladizam daj. mn. tijh ojlik ǀ terta te karshene dushe poshene te selene mladize tož. mn.
Svetokriški
nerodovit -a prid. nerodoviten, neploden: Sara je bila nerodovita im. ed. ž ǀ Kaj bom is te nerodovite rod. ed. ž terte sazhel ǀ eno taku nehvaleshno, inu nerodovito tož. ed. ž dusho bom vergel v' ta vezhni paklenski ogin ǀ prekolne letu nerodovitu tož. ed. s drivu ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem nerodovitem mest. ed. m hribu, shteri lejta ǀ kaj bom sazhel s' leto nerodovito or. ed. ž terto ǀ sa tiga volo Bug nam poshle hude, inu nerodovite tož. mn. m zhaſſa
Svetokriški
nerodoviten -tna prid. nerodoviten, neploden: bò poſekan kakor en nerodoviten im. ed. m tern ǀ mladiza, katera je nerodovitna im. ed. ž ſe od terte odreſsè ǀ enu lejtu je neradoutna im. ed. ž semla, tu drugu pak je radovitnishi ǀ tu kar je nerodovitnu im. ed. s obenimu nej dopadezhe ǀ kadar je nerodovitnu im. ed. s lejtu, ſe toshio zhes bushtvu ǀ Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne rod. ed. ž Liberiæ rojen ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno tož. ed. ž teh nevernih ǀ To nerodouitno tož. ed. ž nyvo obeden jo n'hozhe dellat ǀ nej hotel obenu nerodovitnu tož. ed. s drivu v'Paradiſhi imèti ǀ kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe vſelej ſo bily oſtali nerodovitni im. mn. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali, kadar ſo nerodovitne im. mn. ž bile ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih rod. mn. Mater ſo bily rojeni ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne tož. mn. ž pushzhave prishli ǀ ſo 40 lejt pò nerodovitnih mest. mn. pushavah rajshali
Svetokriški
odrezati -režem dov. odrezati: lepe krauſhaſte laſy bo perpuſtila odresat nedol. ǀ mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti, roko, inu nogo ſi odreshat nedol. ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt, kadar je bil pezhen je Kuhariu lepu dishal, odreshe 3. ed. eno nogo ǀ tihu odreishe 3. ed. en koſſiz plaisha Krajleviga ǀ mladiza, katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè 3. ed. ǀ Ene same shnable ſi odreshejo 3. mn., druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo ǀ Li odrejshi vel. 2. ed. tvoje laſſy S. Clara ǀ k'snaminiu ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal del. ed. m ǀ kakor ſim leta koſſiz tvojga plaisha odreſal del. ed. m ǀ sa volo svete katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali del. mn. m
Svetokriški
trta -e ž trta: Iest ſim vinska terta im. ed., vy ste mladice ǀ kadar ta tarta im. ed. poshene to rosho, ali zvejt ǀ ta mladiza, katera je nerodovitna ſe od terte rod. ed. odreſsè ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti daj. ed., naſs pak mladizam ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto tož. ed. v' tvojm vinogrodi ǀ v' mei uſimi driveſſami ſi je isvolil to vinsko tarto tož. ed. ǀ katiri viſſi na terti mest. ed. tiga krisha ǀ v' tarti mest. ed. je ta slatki grosd ǀ kaj bom sazhel s' leto nerodovito terto or. ed. ǀ pereſſa is tartah rod. mn., inu dreveſſ ſo dol padali ← rom. < lat. torta ‛zvita, upognjena’
Število zadetkov: 5
Dostopnost