- 1. mašiti s čepi: čepiti sode / čepiti steklenice
- 2. les. sestavljati, povezovati lesene dele s čepi: tesarji čepijo tramovje
Zadetki iskanja
- 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji
- 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji
- 1. star. gozd: za hišo se širi lesovje; temno lesovje / krčiti lesovje; ta predel je porasel s slabim lesovjem
- 2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah: od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje; tesarji vežejo lesovje za ostrešje; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje
- 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
- 2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
- 3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš - 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
- 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
- mečkáti se
- 1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
- 2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka
- mečkáje: mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika
- 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji
// kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač - 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo
♦ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
// kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh s skodlami
// na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko
● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval
- tesán -a -o: tesan les
- 1. ki je treh vrst: pri njem so bili troji delavci: zidarji, pleskarji in tesarji; v tej gostilni točijo troje vino
- 2. pri množinskih samostalnikih izraža število tri: raztrgal je troje hlače; dozdaj je tekmoval s trojimi smučmi