Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
 ETIMOLOGIJA: ↑blizu
SSKJ²
búnker -ja m (ū)
1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker
// skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker
2. pog. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker
3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker
● film. žarg. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen
SSKJ²
céla -e ž (ẹ̑)
star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela
♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju
SSKJ²
célica -e ž (ẹ̑)
1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih
2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe / ekspr. sive celice možgani
3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico
♦ biol. matična celica nediferencirana celica, iz katere se lahko razvije katerakoli celica organizma; čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; fiz. fotoelektrična celica fotocelica; rač. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v računalniku
Celotno geslo Sinonimni
célica -e ž
1.
tesen, zaprt prostor, namenjen bivanju v posebnih okoliščinahpojmovnik
SINONIMI:
star. cela
2.
biol. osnovna gradbena enota organizmov
SINONIMI:
med. celula, zastar. stanica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik akumulatorska celica  pojmovnik sončna celica
GLEJ ŠE: čutnica, čutnica, fotocelica, govorilnica, jajčece, matičnik, nevron, nevron, nevron, nevron, samica, semenčica, delitev, delitev, sprimek, sprimek
Celotno geslo Etimološki
cẹ̑lica -e ž
Svetokriški
celica -e ž (samostanska) celica: s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo tož. ed. te Svetnize (III, 25) Manjšalnica izposojenke iz lat. cella ‛shramba, tesen bivalni prostor, celica v kopališču, zaporu, samostanu ali satju, klet’ po zgledu lat. cellula ‛sobica, celica’
Celotno geslo ePravopis
de Gaullov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Gaullova de Gaullovo pridevnik
IZGOVOR: [də gólou̯], ženski spol [də gólova], srednji spol [də gólovo]
SSKJ²
gájba -e ž (ȃ)
1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja
2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe
3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču
SSKJ²
govorílnica -e ž (ȋ)
soba za razgovore z obiskovalci: dobil je obisk in je odšel v govorilnico; govorilnica v dijaškem domu / telefonska govorilnica tesen, zaprt prostor za telefoniranje
Farmacija
imúnska sinápsa -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
SSKJ²
kájba -e ž (ȃ)
1. star. kletka, gajba: ujetega lisjaka so zaprli v kajbo; železna kajba
// ekspr. tesen, zaprt prostor: hišnica je zlezla iz svoje kajbe
2. ekspr. majhna, preprosta hiša: s slamo krita kajba; siromašna kajba / pasja kajba hišica
Planinstvo
kanjón -a m
Celotno geslo Etimološki
kẹ́vder -dra m
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
SSKJ²
kúrnik -a m (ȗ)
1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika
// iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika
2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku
Celotno geslo Etimološki
lȁz láza m
SSKJ²
nètêsen -sna -o prid. (ȅ-é)
teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi
SSKJ²
oklèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov
2. trden zunanji zaščitni del
a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje
b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka
3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom
4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti
♦ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace
Število zadetkov: 88