Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ́; ọ̑; ȍ ó) upreti roke v ~e; ležati na ~u; publ. stati ~ ob ~u tesno skupaj; ~ kolone; poud. postavljati koga ob ~ komu |enačiti, primerjati koga s kom|
Pravopis
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Pravopis
okróg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
Pravopis
Pravopis
ózek -zka -o; óžji -a -e (ọ́; ọ̑) ~ trak; poud. ~ pogled na stvari |necelovit|; publ. ~e kulturne vezi med narodoma trdne, močne; poud. človek z ~im obzorjem |nerazgledan|; publ.: To je ~o grlo v proizvodnji |jo otežuje, zavira|; ~o sodelovanje tesno
ózki -a -o (ọ́) jezikosl. ~ e in o
ózkost -i ž, pojm. (ọ́)
ózki -a -o (ọ́) jezikosl. ~ e in o
ózkost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
priléči se -léžem se dvovid. prilézi se -te se; prilégel se prilêgla se; (-éč se/-èč se) (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu Vino se ti bo prileglo; Obleka se je tesno prilegla telesu
Pravopis
Pravopis
prilégel -lêgla -o [-u̯] (ẹ̑ é é) tesno ~a obleka
prilêgli -a -o (é) rastl. ~ list
prilêglost -i ž, pojm. (é)
prilêgli -a -o (é) rastl. ~ list
prilêglost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
Pravopis
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
Pravopis
spojíti -ím dov. spôji -íte; spójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ deske z vijaki; neobč. Domotožje jih je spojilo združilo, povezalo
spojíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Molekule se ~ijo v makromolekulo; spojiti se z/s kom/čim Kisik se ~i s kovino; neobč. Po nesreči so se tesno spojili združili
spojíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Molekule se ~ijo v makromolekulo; spojiti se z/s kom/čim Kisik se ~i s kovino; neobč. Po nesreči so se tesno spojili združili
Pravopis
Pravopis
têsen -sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna; publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
tesnó1 tudi têsno nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; é/ȇ; ȇ) hoditi ~ drug ob drugem; publ. ~ izgubiti tekmo |z majhno razliko v številu točk|; ~ objeti koga; ~ zaprt
Pravopis
Pravopis
tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
Pravopis
Pravopis
zrásti1 zrástem dov., nam. zràst; drugo gl. rasti1 (á) Drevje hitro ~e; poud. Zrastla so nova naselja |nastala|; Otrok je zelo zrastel; Temperatura je nekoliko zrastla se je zvišala; ~ za pet centimetrov; ~ pri starih starših; zrasti v koga/kaj ~ iz otroka v moža
zrásti se zrástem se (á) Veji sta se zrastli; zrasti se z/s čim ~ ~ s podlago; poud. Mesto se je zrastlo z okolico |se je tesno povezalo|
zrásti se zrástem se (á) Veji sta se zrastli; zrasti se z/s čim ~ ~ s podlago; poud. Mesto se je zrastlo z okolico |se je tesno povezalo|
Število zadetkov: 18
Dostopnost