Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
inteligénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na inteligenco: inteligenčna raven, stopnja, struktura / inteligenčni test ugotavljanje stopnje umske razvitosti ali naloge za to ugotavljanje
// inteligenčni naraščaj, sloj / inteligenčni poklici
♦ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti
SSKJ
inteligéntnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na inteligentnost: inteligentnostna stopnja / inteligentnostni test inteligenčni test
♦ psih. inteligentnostni količnik inteligenčni kvocient
SSKJ
interésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese
// publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi
♦ ekon. interesna skupnost v kapitalistični ekonomiki več samostojnih gospodarskih organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni proizvodnji, prodaji, dobičku; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev
SSKJ
nèstandardizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme
♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran
SSKJ
osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebnost:
  1. a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
  2. b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
    ♦     jur. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti
    osébnostno prisl.: osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina
SSKJ
psiholóški -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
  2. 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
    ♦     lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
SSKJ
psihométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test
SSKJ
psihomotóričen -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
SSKJ
psíhotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test
SSKJ
psíhotést -a m (ȋ-ẹ̑) psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste
SSKJ
tést -a m (ẹ̑) 
  1. 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test
    // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi
  2. 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja
  3. 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor
  4. 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov
    ●     žarg., šol. pisati test kontrolni test
    ♦     med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
SSKJ
tésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik
// testni postopek
♦ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
SSKJ
zmogljívosten -tna -o prid. (í) nanašajoč se na zmogljivost: zmogljivostno stanje / zmogljivostni test
SSKJ
znánje -a s (ȃ) 
  1. 1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem: izpopolniti, poglobiti, razširiti, utrditi znanje; uporabiti v šoli pridobljeno znanje v praksi; ima pomanjkljivo jezikovno znanje; sistematično, temeljito znanje; zahtevati več strokovnega, teoretičnega znanja; trajnost znanja; ekspr. vrzeli v znanju
    // celota znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti: dobivati znanje iz knjig; posredovati komu znanje; enciklopedija zajema vse znanje svojega časa; novo odkritje je obogatilo znanje o morju / širiti meje znanja
  2. 2. z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede: površno znanje pesmi, vloge; izkoristili so njegovo znanje pravljic / utrditi znanje abecede, poštevanke
    // seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: zahtevati v računalništvu znanje matematike; znanje slovnice / znanje tujega jezika usposobljenost za sporazumevanje v njem
    // izurjenost, usposobljenost za kako dejavnost: iskati delavca z znanjem kmečkih del; predpisati za določeno delovno mesto znanje stenografije / znanje smučanja
  3. 3. star. poznavanje: dobro znanje dežele; znanje človeške narave
  4. 4. nav. mn., star. veščina, spretnost: obvlada temeljna znanja; telovadba, kolesarjenje in druga znanja
  5. 5. star. poznanstvo: očitali so mu znanje s sumljivimi ljudmi; dolgotrajno znanje / v vsakem kraju ima kako znanje kakega znanca
    // ljubezensko razmerje: imeti, skrivati, začeti znanje s poročeno žensko / grešno, prepovedano znanje izvenzakonsko spolno razmerje
    ●     dati na znanje sporočiti, pojasniti; ekspr. jemljem, sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; ekspr. to opozorilo je treba vzeti na znanje upoštevati; publ. odliv znanja v tujino odhod izobražencev, strokovnjakov; v znanju je moč znanje poveča učinkovitost, vplivnost človeka
    ♦     ped. formalistično znanje ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine; uporabno znanje ki omogoča reševanje novih nalog v novih okoliščinah; test znanja; šol. oceniti, preveriti znanje; znanje zadnje učne snovi

Slovar novejšega besedja

SNB
alergolóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
SNB
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
SNB
bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'
SNB
dópinški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
SNB
LSD -ja [elesdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; acid: pivnik LSD; mamilo LSD; Opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD E ← nem. LSD, kratica za L(yserg)s(äure-)d(iäthylamid) 'dietilamid lizergične kisline'
SNB
maturitétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    maturitétna pôla -e -e ž (ẹ̑, ó)
    test z maturitetnimi vprašanji: Maturitetne pole, zapečatene v posebnih zabojih, hranijo na občinskih uradih, za varovanje pa odgovarjajo pristojni notarji
    maturitétni katalóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
    seznam z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, načinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja: Maturitetno snov določamo z maturitetnim katalogom
Število zadetkov: 30