vdelávati -am nedov. (ȃ)
vdelovati: vdelavati intarzije; vdelavati okrasje v glino / vdelavati dodatni material / z mešanjem vdelavati jajca v testo vmešavati
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
vdelováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelovati čokoladne figurice v torte; vdelovati rubin v prstan; vdelovati trdi disk v prenosnik
// delati, da kaj postane sestavina česa: da bi bili leseni vozovi trdnejši, so vanje vdelovali kovino; vdelovati dodatni material / z mešanjem vdelovati jajca v testo vmešavati
delati, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelovati čokoladne figurice v torte; vdelovati rubin v prstan; vdelovati trdi disk v prenosnik
// delati, da kaj postane sestavina česa: da bi bili leseni vozovi trdnejši, so vanje vdelovali kovino; vdelovati dodatni material / z mešanjem vdelovati jajca v testo vmešavati
SSKJ²
vgnêsti vgnêtem dov., stil. vgnetó; vgnêtel in vgnétel vgnêtla, stil. vgnèl vgnêla (é)
z gnetenjem spraviti v kaj: vgnesti rozine v testo
z gnetenjem spraviti v kaj: vgnesti rozine v testo
SSKJ²
vléčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na vleko ali vlečenje: vlečna moč motorja / vlečna ladja; vlečna žival; vlečno vozilo / vlečna veriga
♦ avt. vlečna služba služba, ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; gastr. vlečno testo testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči; rib. vlečna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu; teh. vlečna sila; vlečna vrv; žel. vlečna služba služba, ki skrbi za vleko vlakov
nanašajoč se na vleko ali vlečenje: vlečna moč motorja / vlečna ladja; vlečna žival; vlečno vozilo / vlečna veriga
♦ avt. vlečna služba služba, ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; gastr. vlečno testo testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči; rib. vlečna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu; teh. vlečna sila; vlečna vrv; žel. vlečna služba služba, ki skrbi za vleko vlakov
SSKJ²
vléči vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́)
1. s silo, usmerjeno proti sebi
a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor
b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo; vleči vrv zvonca
2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo
3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t
4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike
5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta; vleči zamašek iz steklenice; vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal
6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen; vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci
7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže
a) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev
b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo
8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo
// z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca
9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati
10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo
11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče
12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče; zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel; peč je le začela vleči
14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali
15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi
16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel; pošteno ga je vlekel
17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste; morsko dno ga najbolj vleče
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče
18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček
19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno; vino vleče na kislo
20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo; nekako še vlečemo
21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkanine
1. s silo, usmerjeno proti sebi
a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor
b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo; vleči vrv zvonca
2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo
3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t
4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike
5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta; vleči zamašek iz steklenice; vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal
6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen; vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci
7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže
a) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev
b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo
8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo
// z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca
9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati
10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo
11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče
12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče; zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel; peč je le začela vleči
14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali
15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi
16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel; pošteno ga je vlekel
17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste; morsko dno ga najbolj vleče
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče
18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček
19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno; vino vleče na kislo
20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo; nekako še vlečemo
21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkanine
- vléči se
1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo
2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo
5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber
6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja
7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval
8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje
● kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del
- vlekóč -a -e:
otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko
- vléčen -a -o:
vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo
SSKJ²
vlečljív -a -o prid. (ī í)
ki se zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikuje v nitasto, trakasto plast: vlečljiva sluz; testo mora biti vlečljivo
♦ agr. vlečljivo vino vino, ki je zaradi bolezni gosto tekoče in navadno vsebuje malo kisline
ki se zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikuje v nitasto, trakasto plast: vlečljiva sluz; testo mora biti vlečljivo
♦ agr. vlečljivo vino vino, ki je zaradi bolezni gosto tekoče in navadno vsebuje malo kisline
SSKJ²
vlívanec -nca m (ī)
1. mn. zakuha iz jajc in moke, ki se počasi, v tankem curku vliva v vrelo juho: narediti vlivance; testo za vlivance; prežganka z vlivanci
2. gastr. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči vlivanec; omlete, prelivi in drugi vlivanci / gnjatni, skutni vlivanci / praženi vlivanec
1. mn. zakuha iz jajc in moke, ki se počasi, v tankem curku vliva v vrelo juho: narediti vlivance; testo za vlivance; prežganka z vlivanci
2. gastr. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči vlivanec; omlete, prelivi in drugi vlivanci / gnjatni, skutni vlivanci / praženi vlivanec
SSKJ²
vmesíti in vmésiti -im dov., vméšen tudi vmésen (ī ẹ́)
z mesenjem spraviti v kaj: vmesiti orehe, rozine v testo
z mesenjem spraviti v kaj: vmesiti orehe, rozine v testo
SSKJ²
vtépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem spravljati v kaj: vtepati rumenjake v testo
2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati, da dobi kdo kako lastnost: vtepati ljudem pamet; vtepati pokorščino; poslušnost so mu vtepali s palico
// navadno v zvezi vtepati v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem dosegati, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepati komu angleščino, slovnico v glavo; vtepati si znanje v glavo
1. z udarjanjem spravljati v kaj: vtepati rumenjake v testo
2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati, da dobi kdo kako lastnost: vtepati ljudem pamet; vtepati pokorščino; poslušnost so mu vtepali s palico
// navadno v zvezi vtepati v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem dosegati, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepati komu angleščino, slovnico v glavo; vtepati si znanje v glavo
SSKJ²
vtêpsti vtêpem dov., vtépel vtêpla (é)
1. z udarjanjem spraviti v kaj: vtepsti v sneg žlico sladkorja; s kuhalnico vtepsti v testo rozine
2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da dobi kdo kako lastnost: vtepsti ljudem pamet; včasih so pridnost vtepli s palico
// navadno v zvezi vtepsti v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem doseči, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepsti otrokom poštevanko v glavo
● pog. kar si vtepe v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči
1. z udarjanjem spraviti v kaj: vtepsti v sneg žlico sladkorja; s kuhalnico vtepsti v testo rozine
2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da dobi kdo kako lastnost: vtepsti ljudem pamet; včasih so pridnost vtepli s palico
// navadno v zvezi vtepsti v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem doseči, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepsti otrokom poštevanko v glavo
● pog. kar si vtepe v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči
- vtepèn -êna -o:
mleko z vtepenimi jajci
SSKJ²
vtískati -am nedov. (í)
1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskati koščke sadja v testo / naprava vtiska zrak v pljuča
2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskati nogo v pesek; vtiskati model v vosek
// s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskati znake na kovance
3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskati komu v zavest, da je potreben
4. povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo / publ. napredek vtiska deželi svoj pečat
1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskati koščke sadja v testo / naprava vtiska zrak v pljuča
2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskati nogo v pesek; vtiskati model v vosek
// s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskati znake na kovance
3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskati komu v zavest, da je potreben
4. povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo / publ. napredek vtiska deželi svoj pečat
- vtískati se
1. zaradi pritiska prodirati v kaj: kamenje se vtiska v podplate
2. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: dogodki so se mu nehote vtiskali v spomin
SSKJ²
vtiskávati -am nedov. (ȃ)
vtiskovati: vtiskavati rozine v testo / vtiskavati zrak / vtiskavati črke v ilovico / vtiskavati kaj v zavest
vtiskovati: vtiskavati rozine v testo / vtiskavati zrak / vtiskavati črke v ilovico / vtiskavati kaj v zavest
SSKJ²
vtísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne
2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg
// s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube
♦ papir., tekst. vtisniti moare
3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila
4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo
5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati
1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne
2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg
// s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube
♦ papir., tekst. vtisniti moare
3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila
4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo
5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati
- vtísniti se
1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg
2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil
3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce
● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je
- vtísnjen -a -o:
tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza
SSKJ²
vzhájati2 -am nedov. (ā)
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja
// nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja
// nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli
- vzhájan -a -o:
kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
SSKJ²
vzíti2 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í)
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide
SSKJ²
zagnêsti -gnêtem dov., zagnêtel in zagnétel zagnêtla, stil. zagnèl zagnêla (é)
z gnetenjem spraviti kaj kam: zagnesti rozine v testo
● ekspr. ljudje so planili k vhodu in ga zagnetli zamašili, zaprli
z gnetenjem spraviti kaj kam: zagnesti rozine v testo
● ekspr. ljudje so planili k vhodu in ga zagnetli zamašili, zaprli
SSKJ²
SSKJ²
zamesíti in zamésiti -im dov. (ī ẹ́)
1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zamesiti testo / zamesiti kruh, potico / komaj je zamesila, že je pozvonilo / zamesiti orehe, rozine v testo z mesenjem jih spraviti v testo
2. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazite, da nam kaj ne zamesi
1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zamesiti testo / zamesiti kruh, potico / komaj je zamesila, že je pozvonilo / zamesiti orehe, rozine v testo z mesenjem jih spraviti v testo
2. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazite, da nam kaj ne zamesi
- zaméšen tudi zamésen -a -o:
kruh, zamešen iz pšenične moke; dobro zamešeno testo
SSKJ²
zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je
- zaméšan -a -o:
med seboj zamešani podatki, pojmi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 170
Dostopnost