Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Gledališče
memorírati besedílo -am -- nedov.
SSKJ²
mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ī ẹ́)
1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost
// ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve
2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato
● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo
Pravopis
mesíti in mésiti -im nedov. mési -te in -íte, -èč -éč; mésil -íla, mésit, méšen -a tudi mésen -a; méšenje tudi mésenje; (mésit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; poud. ~ brozgo proti vasi |gaziti|
Pleteršnik
mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
Celotno geslo Kostelski
mesiti ► ˈmėːsėt -ėn nedov.
Pleteršnik
mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
Celotno geslo eSSKJ
mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc]
    1. navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno
      1.1. navadno v množini jed iz takega poparjenega in zabeljenega testa
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...
Pleteršnik
mlínec 2., -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje-Erj. (Torb.), Notr.
Pleteršnik
mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Solkan-Erj. (Torb.).
Celotno geslo eSSKJ
mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla]
    sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella
SSKJ²
módel1 -dla in modél -a [prva oblika modəu̯] m (ọ̑; ẹ̑)
posoda za pečenje kruha, potice, zlasti lončena: namazati model; dati testo v model / lončen, ornamentiran, rebrast model / vzeti, zvrniti kruh, potico iz modla; model za potico
Celotno geslo Sinonimni
módel1 -dla m
posoda za pečenje kruha, potice, zlasti lončenapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. oblika, star. torilo
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Pleteršnik
načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen (z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
SSKJ²
nakípniti -em dov. (í ȋ)
nar. vzhodno vziti2, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
SSKJ²
namázati -mážem dov., namázala in namazála (á ȃ)
1. nanesti na kaj tanko plast mastne ali tekoče snovi: namazati čevlje, tla z loščilom; na debelo namazati / namazati kožo, ustnice; ekspr. obrvi si je namazala s črno barvo / namazati kruh z maslom, pašteto / namazati nadev na testo
2. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: namazati ležaje, osi / namazal je vrata, da ne bi cvilila tečaje pri vratih
3. slabš. narisati, naslikati: namazala je nekaj portretov in tihožitij / parole so namazali z velikimi črkami napisali
4. ekspr. natepsti, pretepsti: namazal je oba lažnivca; tatove so pošteno namazali / naši nogometaši so goste spet namazali premagali; v odbojki jih namažemo kot nič
// prevarati, ukaniti: še njega je namazal s ponarejenimi mumijami; z delnicami te misli namazati
● pog., ekspr. namažite mu jih še petnajst dajte mu še petnajst udarcev; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; ekspr. namazati si pete pripraviti se na beg; pobegniti
    namázan -a -o:
    stroj je namazan; črn je, kot bi bil s sajami namazan; namazana ženska našminkana, naličena; na tanko namazan kruh
    ●     ekspr. ima dobro namazan jezik izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan; ekspr. življenje mu je z medom namazano dobro se mu godi; vse mu gre kot namazano uspešno, brez zapletljajev
Pleteršnik
namázati, -mȃžem, vb. pf. 1) anstreichen, anschmieren; n. kruh, testo z maslom; n. usnje z mastjo, lase z oljem; kola n., den Wagen schmieren; — 2) n. koga, durchprügeln.
Pravopis
namesíti in namésiti -im dov. namésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo za pet potic
SSKJ²
napíkati -am dov. (ī ȋ)
narediti določeno število vbodov, vbodljajev: napikati salamo, testo
Pravopis
napíkati -am dov. -an -ana; napíkanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj Ose so ga napikale; ~ testo
Število zadetkov: 463