Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.
SSKJ²
dúšica1 -e ž (ú)
ekspr. manjšalnica od duša: nedolžna otroška dušica; dušice umrlih / težko se je vživeti v njeno nežno dušico / bila je preprosta dušica; mamina dušica ljubljenka / govori, dušica, poslušam te / dušica na olju je noč in dan brlela
● star. dušico izdihniti, spustiti umreti
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec
Pleteršnik
dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.-C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.-C.
Vorenc
dušica2 ž, F4, bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu seliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; serpyllum, -li, materna duſhiza; thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
Pleteršnik
dušjè, n. der Quendel (thymus serpyllum), C.; z dušjem nastilajo o kresu po hišah, Polj.
Farmacija
Hóffmannov življênjski bálzam -ega -ega -a m
Celotno geslo Pohlin
karun [karȗn] samostalnik moškega spola

rastlina poljska materina dušica, LATINSKO: Thymus serpyllum

Vorenc
kaštrunov prid., F3, thymum, -mi, vel Thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika; vervecina caro, kaṡtrunovu meſſú; vervecinus, -a, -um, kaṡhtrunou
Celotno geslo Etimološki
lȋpan1 -a m
Pleteršnik
máčešica, f. das Stiefmütterchen, das Osterveilchen (viola tricolor), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — = materna dušica (thymus serpyllum), Guts.
Vorenc
materen prid., F6, caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſſa; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; maternus, -a, -um, materen; matruelis, -le, ſin, ali hzhy od materniga brata; serpyllum, -li, materna duſhiza; thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: materen prid., metrocelides, maternu ſnamene, lisa
SSKJ²
máterin -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na mater:
a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu
b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani
2. knjiž., zastar. matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja
● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.:, star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala
Celotno geslo Pohlin
materina dušica [mȃterina dúšica] (dušica materina) samostalniška zveza ženskega spola

neka rastlina, verjetno materina dušica, divji timijan, LATINSKO: Thymus

Čebelarstvo
máterina dúšica -e -e ž
Botanika
pôlgrmíčasti hamefít -ega -a m
Vorenc
prata ž, F7, aſsatura, pezhenka, prata; minutal, v'reini pezhena prata; obelus, -li, raṡhin, raṡhin ṡa prato pezhi; petaso, -onis, ena ſvinska ṡareberna prata; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſa, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipú diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene prate, ſotraika, vertni yṡop; thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
Celotno geslo Etimološki
prȋželjc -a m
Pleteršnik
prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.-Mik.
Vorenc
šetrajka ž, thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika; prim. sotrajka 
Vorenc
times m, thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
Število zadetkov: 22