Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
decrescendo [dekrešéndo] prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo
    decrescendo -a m
    postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom
SSKJ²
dostáviti -im dov. (á ȃ)
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali
2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega
    dostávljen -a -o:
    pravočasno dostavljeno blago
Celotno geslo Vezljivostni G
dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
Prekmurski
ftíšati -am dov.
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
SSKJ²
jécati -am nedov. (ẹ̄)
1. jecljati: po nesreči je začel jecati; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu
2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli
    jecáje :
    jecaje govoriti, vprašati
    jecajóč -a -e:
    jecajoče besede
Jezikovna
Kako opisati nastavitve zvoka?

Katera besedna zveza/poved je ustrezna? Kontekst:

  • nastaviti zvok
  • zmanjšaj zvok/ povečaj zvok?
  • Nastavi (na) tišje! Daj bolj potiho!
  • Nič ne slišim, daj bolj (na??) glasno?

So vezave z glagolom daj sploh ustrezne?

SSKJ²
potíšati -am dov. (ȋ)
1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo; brezoseb. v dvorani je potišalo
2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti
3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo; razburjenje se je potišalo
    potíšan -a -o:
    govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja
SSKJ²
pritíšati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje: pritišal je glas, ko jo je prosil za sestanek; pritišati jok / pritišati pogovor
    pritíšan -a -o:
    pritišan smeh; pritišano petje; prisl.: pritišano govoriti
Celotno geslo eSSKJ
pst medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pšt medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
SSKJ²
stíšati -am dov. (ȋ)
narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti
    stíšati se 
    1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje
    2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala
    stíšan -a -o:
    vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
SSKJ²
stišávati -am nedov. (ȃ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas
    stišávati se 
    postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava
SSKJ²
stiševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas
    stiševáti se 
    postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal
Celotno geslo Sinonimni
šepetáti -ám nedov.
1.
govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke
SINONIMI:
ekspr. šušljati
2.
gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila
SINONIMI:
gled. prišepetavati, gled. suflirati
Celotno geslo eSSKJ
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
SSKJ²
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í)
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
    tího prisl.:
    tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
    ●     ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
    ♦     glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
    tíhi -a -o sam.:
    na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
Pravopis
tího1 nač. prisl. tíšje in tíše (í; í; í) ~ brati; ~ jokati; ~ priti; glasb. |piano|
SSKJ²
tíšati -am nedov. (ȋ)
1. delati, da postane kaj tiho, tišje: tišati glas, jok / tišati radio / nekdo ga je tišal; tišati otroke pomirjati, umirjati
2. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tišati bolečino, jezo, žalost
    tíšati se 
    postajati tih, tišji: petje se je tišalo; brezoseb. zunaj se tiša
Celotno geslo Sinonimni
tíšati -am nedov.
kaj delati, da postane kaj tiho, tišje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: blažiti
SSKJ²
upéhati -am dov. (ẹ̑)
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti: upehati konja / pot ga je upehala
    upéhati se 
    zaradi teka, hitre hoje težko dihati, občutiti utrujenost: tekel je za njim, dokler se ni upehal; upehati se po stopnicah / ekspr. duševno se upehati
    ●     ekspr. boben se je upehal bobnanje je postalo počasnejše, tišje
    upéhan -a -o:
    ves upehan se je zgrudil na stol; upehan od hitrega plesa, teka; upehana žival; sam.: pomagati upehanim
Število zadetkov: 25