Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
    izvréči se tudi zvréči se
    1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
    2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
    3. postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
    izvŕžen tudi zvŕžen -a -o:
    izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; 
prim. zvreči
SSKJ²
samosílje -a s (ȋ)
zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev
SSKJ²
samosílništvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
SSKJ²
samosílnost -i ž (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo
SSKJ²
samosílstvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo
// oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje
SSKJ²
sprevréči -vŕžem tudi izprevréči -vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ́ ȓ)
1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj sklep je nenadoma sprevrgel; merila ocenjevanja so se sprevrgla / vreme se bo sprevrglo / kljub vsej skrbi so se mu otroci sprevrgli
● star. rastlina, žival se sprevrže izrodi, degenerira
2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevreči resnico; sprevreči smisel besed
    sprevréči se tudi izprevréči se v zvezi z v
    spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: oblast se je sprevrgla v tiranstvo; veter se je sprevrgel v vihar / pozneje se je sprevrgel v nasprotnika revolucije / veselje se je sprevrglo v žalost
    ●     knjiž. dan se je sprevrgel v noč znočilo se je
    sprevŕžen tudi izprevŕžen -a -o
    1. deležnik od sprevreči: sprevržen smisel izjave; položaj je popolnoma sprevržen
    2. ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: sprevržen človek; vsi jo imajo za sprevrženo / sprevržen nagon
SSKJ²
sprevrníti in sprevŕniti -em tudi izprevrníti in izprevŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo
2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed
    sprevrníti se in sprevŕniti se tudi izprevrníti se in izprevŕniti se v zvezi z v
    spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: resnost se je sprevrnila v hudomušnost; oblast se je sprevrnila v tiranstvo / sprevrnil se je v trmoglavca
    sprevŕnjen tudi izprevŕnjen -a -o:
    sprevrnjeni nazori; red je sprevrnjen
    ●     knjiž. sprevrnjen človek moralno pokvarjen
SSKJ²
tiránski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tirane ali tiranstvo: reševati tiranske zadeve / tiranski vladar; tiranska oblast / postajala je vse bolj tiranska / tiranski odnosi v družini / tiranska volja
    tiránsko prisl.:
    vede se preveč tiransko
SSKJ²
tiránstvo -a s (ȃ)
ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih
// oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa

Slovenski pravopis

Pravopis
izvréči -vŕžem dov. izvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ hrano iz želodca |izbruhati|; poud.: ~ fanta na naboru |ne sprejeti ga za nabornika|; ~ pijanca iz svoje srede |izločiti|; vet. Krava je izvrgla |izgubila tele|
izvréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) redk.: Govedo, krompir se ~e |se izrodi|; Les se ~e |skrivi|; poud. izvreči se v kaj Oblast se je izvrgla v tiranstvo |se je spremenila|
Pravopis
samosílje -a s, pojm. (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo
Pravopis
samosílništvo -a s, pojm. (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo
Pravopis
samosílstvo -a s, pojm. (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo
Pravopis
tiránstvo -a s, pojm. (ȃ) poud. ~ vladajočih |neomejena, samovoljna oblast|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
sprevréči se -vŕžem se dov.
v kaj spremeniti se, zlasti v kaj slabšega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: izroditi se, spremeniti se
Celotno geslo Sinonimni
tiránstvo -a s
GLEJ SINONIM: oblastnost, tiranija

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
tiranȋja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
Pleteršnik
tirānstvọ, n. trinoštvo, die Tyrannei.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Pomen besede »distopija«

Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.

Število zadetkov: 19