Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Terminološka
Meroslovec
V Sekciji proizvajalcev, uporabnikov in distributerjev merilne opreme (Simer) v okviru Zbornice elektronske- in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj časa razvijamo strokovne kompetence poklica, ki ga imenujemo meroslovec (to je oseba, ki s ukvarja z meroslovjem , torej vedo o merjenju in merah). V nobenem od slovarjev na portalu Fran besede meroslovec ni mogoče najti. SSKJ2 vključuje iztočnici meroslovje in metrologija . Metrolog s tujko označuje to, kar označuje meroslovec . Kot strokovna javnost na področju meroslovja si želimo, da bi se beseda meroslovec prepoznala in ustrezno opisala. Prosim za vaše mnenje, kakšni so postopki.
Terminološka
Narodni kolek
Pišem zgodovinski članek o narodnih kolkih in presenetljivo v nobenem slovarju na Franu ne najdem tega termina; želel sem namreč sintagmo etimološko razložiti, pa najdem razlago samo za kolek . Kako je to mogoče, saj je velikokrat uporabljena v literaturi?
Terminološka
Prebežnik
Angleški termin migrant se običajno v slovenščino prevaja s terminoma migrant ter priseljenec . Ali lahko uporabimo tudi ustreznik prebežnik , zlasti takrat, ko so med priseljenci tudi begunci in ekonomski migranti, npr. ljudje, ki s severnoafriških obal preko morja prihajajo v Evropo?
Terminološka
Regularizacija
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Terminološka
Senzorične lastnosti
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Terminološka
Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Terminološka
Sprovajalec, sprovajanje
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Terminološka
Veriženje blokov
V nacionalnem tehničnem odboru za standarde prevajamo naslov standarda  Blockchain and distributed ledger technologies – Vocabulary . Blockchain označuje tehnologijo za elektronsko beleženje transakcij na varen način z uporabo digitalnega podpisa in kontrolne vsote. Ker je blockchain nova beseda, ki v Sloveniji še nima uveljavljenega prevoda, smo pred dilemo, ali lahko v naslovu prevoda ohranimo besedo blockchain . Tako bi bil naslov standarda Blockchain in tehnologija razpršene evidence ali Blockchain in tehnologija porazdeljene knjige . Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Število zadetkov: 11