- simbol za kemijski element titan
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi
// um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani
2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je titan
// s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi titan znanja; povzpel se je do titana v industriji
♦ astron. Titan največji in najsvetlejši Saturnov satelit
kem. trda lahka kovina sive barve, element Ti: ohišje, ploščica, vijaki iz titana; (zobni) vsadki iz titana; zlitina titana in litija, niklja
nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo
♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine
Sprotni slovar slovenskega jezika
- iz metalurgije temperaturno zelo odporna zlitina niklja, niklja in železa ali kobalta
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »