Fran > Jezikovna

Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.

Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.

Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.

Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.

Botanični slovar ima iztočnico fotosintezno barvilo, torej je pridevnik fotosintezen (barvilo, ki sodeluje pri svetlobnih reakcijah fotosinteze).

V besedni zvezi fotosintetski organizmi pa je v rabi druga vrsta pridevnika.

Se da to ločevanje razložiti s pomenskim razločevanjem pridevnika, ki ga ta dva opravljata v teh dveh besednih zvezah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?

Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno:

zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico.

Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali.

zanima me, kakšna je pravilna uporaba ameriškega mesta Savannah?

Ali lahko rečemo: V Savannahu je zelo vroče? in Savannaško poletje je bilo neznosno soparno.

Oboje se mi zdi čudno, toda v nekem tekstu je točno takole napisano ... Že vnaprej hvala!

Pri pisanju diplomske naloge sem naletela na težavo, in sicer pri določanju vrste prevzete besede oz. pri samem (ne)sklanjanju besede "fandom" (iz ang.). Ustreznega prevoda nisem našla, saj (potencialne) slovenske besede ne zajamejo bistva oz. celote pojma, zato ostajam pri angleški verziji. Veliko primerov uporabe želene besede v slovenščini nisem zasledila, vendar večina ohranja originalni zapis (torej "fandom" in ne "fendom"), iz česar sem sklepala, da ne gre za sposojenko (v vseh primerih je samostalnik bil uporabljen v imenovalniku, tako da nisem mogla preveriti pregibanja). Zaenkrat sem jo v besedilo vpeljevala kot citatno besedo (sploh glede na to, da je tako redko prisotna), a bi se rada prepričala, kaj je pravilna odločitev, sploh pri pisanju zaključnega dela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?

Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.

Vrstni pridevniki

Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.

V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.

Naslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me, katera oblika svojilnega pridevnika iz priimka Lavoisier je ustreznejša: Lavoisierov ali Lavoisierjev. Pojavljata se namreč obe, in če prav razumem pravopisna navodila, je to pri priimkih, ki se končujejo na nemi soglasnik, res dopustno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me naslednje: (A) Ali je v slovenščini dovoljena uporaba dolarskega znaka $ in znaka za evro € namesto USD in EUR oz. v katerih primerih ju lahko uporabljamo?

Primer:

• nagrada v vrednosti 15.000 USD ali
• nagrada v vrednosti 15.000 $ (15.000 EUR ali 15.000 €).

Ali obstaja točno določeno pravilo, kdaj lahko EUR in USD zamenjamo z € in $ (če slednjega sploh lahko uporabljamo)?

(B) Kako je z uporabo okrajšav za milijon in tisoč? Za tisoč in milijon poznamo v slovenščini okrajšavi mio in tis: angleški zapis 5K lahko zapišemo 5.000 ali 5 tis., 1M pa 1.000.000 ali 1 mio. Ker okrajšavo tis. redko opazimo, je sploh primerna ali je bolje zapisati kar 5.000?

Primer:

• Nagrada v vrednosti 5 tis. USD ali
• 1 mio USD (če je raba dolarskega znaka $ dopustna, bi to bilo zapisano 5 tis. $ in 1 mio $).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.

Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?

Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ali obstaja kakšno pravilo, ali mora biti pri omembi vitaminov točno določen vrstni red, kaj je najprej in kaj sledi, ali izbira vrstnega reda ni pomembna? Opažam namreč obe varianti. Primera:

• Uživanje D vitamina.

• Uživanje vitamina D.

Kateri primer je pravilen oziroma ustreznejši? Ali sta oba primera ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me pravilna postavitev vejic v naslednji povedi:

• Oče je moral zapustiti dom in zbežati z družino v neznano, ko ni vedel točno, niti kam gre, niti koliko časa bo tam moral biti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

• podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me pisanje začetnice pri poimenovanju testov, vprašalnikov, katerih avtorji so znani, primer:

• Predstavili bomo rezultate Testa objektnih odnosov (TOO, Žvelc, 1998), Slikovnega testa separacije in individualizacije (STSI) (Žvelc in Žvelc, 2000) in Vprašalnika vezi s starši (Parental Bonding Instrument-PBI, Parker, 1990). Pri Testu objektnih odnosov smo dobili naslednje rezultate ...

Gre za stvarna imena ali vrstno poimenovanje (torej bi jih pisali z malo začetnico)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.

Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...

Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kako se pravilno zapiše začetnico uradnih evidenc, kot je zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin v slovenskem jeziku?

Na primer: Na geodetski upravi je Sektor za zemljiški kataster, ki vodi evidenco zemljiški kataster.

Geodetska uprava na svojih straneh piše vse evidence z malo začetnico, vendar pa ima v angleških prevodih vse evidence napisane z veliko začetnico, kar mi je tuje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.