Zadetki iskanja
Pleteršnik
púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
Pleteršnik
púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; (hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
Pleteršnik
špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.-Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.-C., Kor.-Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. (dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
tabak m tobak: Edn kateri nikuli nej tabak tož. ed. nuzal, ſam duh je njemu ſuper ǀ kodar hodi tabak tož. ed. jamle, inu rajshi bi kroh, kakor tabak tož. ed. puſtil (II, 213) ← it. tabacco ← špan. tabaco ‛tobak’ ← indijansko (tajno) tabaco
Pleteršnik
tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.-Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
Pleteršnik
zalómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) einknicken, umbrechen, Cig.; tobak z., den Tabak köpfen, Cig.; — 2) z. pot, durch gefällte Bäume den Weg versperren, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
žgáłən, -łna, adj. 1) Brenn-, Brand-, Senge-, Mur., Cig., Jan.; žgȃłni dar, Greg.; — žgalni tobak, der Rauchtabak, Cig.; — 2) brennbar, (žgaven) Cig.
Pleteršnik
žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
Pleteršnik
žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 34
Dostopnost