Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
Pleteršnik
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
Pleteršnik
gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.-Mik., Dol., BlKr.; — ("wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
Pleteršnik
izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — (nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
Pleteršnik
izkȃza 2., f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
Pleteršnik
izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.-Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.-Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, (intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; (nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
Pleteršnik
izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit (nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; (nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
Pleteršnik
izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben (intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt (n. pr. o okusu), Cig. (T.); (nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
Pleteršnik
izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
Pleteršnik
izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen (intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; (nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
Pleteršnik
kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
Pleteršnik
lǫ̑šč, m. 1) der Glanz (z. B. des Leders), Cig.; — 2) die Glasur, Mur., Mik., Gor., SlGor.; — das Glatteis, C.; — 3) das Rausch- oder Flittergold, Guts., Jarn., Cig., Jan., Gor.; Šopek loša (nam. lošča) bom naredila Svoj'ga šaplja svitlega, Npes.-K.; — nav. se piše in govori: loš; toda prim. lešč, lesk.
Pleteršnik
malík, m. 1) der Kobold, Alas., Dict.; — 2) das Echo, Cig., Jan., Gor.; tu in tam narod še zdaj meni, da z odmevanjem človeka oponaša skrkljič (= škrat), Levst. (LjZv.); m. leti, das Echo schallt, Gor.; m. se razlega po dolini, Jap. (Prid.); — 3) der Abgott, der Götze; malikom darovati; hišni m., der Hausgötze, Dict., Cig.; — das Götzenbild; ukradla je svojega očeta malike, Dalm.; — = izpak: ni grjega malika, ko baba velika, SKr.; tudi: malìk, -íka, Valj. (Rad); — prim. malič; toda Mik. (Et.) primerja stvn. māl, mālēn.
Pleteršnik
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
Pleteršnik
opustošíti, -ím, vb. pf. verwüsten, veröden, Cig., Jan., nk.; (nav. se govori opustǫ́šiti; toda prim. rus. pustošítь).
Pleteršnik
podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.-Mik.; pes se podhuli, ogr.-C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; (nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
Pleteršnik
pọ́mnẹti,* pọ̑mnim, vb. impf. nicht vergessen haben, sich auf etwas besinnen können; sich erinnern, gedenken; p. kaj, koga; on me še bode pomnel, er wird an mich noch denken; to še dobro pomnim; tvojega deda še dobro pomnim; vse žive dni bom to pomnel, Zeit meines Lebens werde ich das nicht vergessen, Cig.; pomni to! merke dir das! Cig.; odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, seit Menschen Gedenken, Cig., Jan.; (nav. se piše in govori pomniti, toda prim. Levst.-LjZv. I. 212.; — na vzhodu "puniti", Mik. [Et.]).
Pleteršnik
premȃgati, -am, vb. pf. überwinden, besiegen; p. sovražnike, samega sebe, izkušnjavo; spanje me je premagalo (hat mich übermannt); übertreffen: vse druge z učenostjo p.; p. se, sich überwinden: komaj sem se premagal, es kostete mich die größte Überwindung; — (prav za prav vb. impf. ad premoči; toda zdaj se nav. rabi le kot vb. pf.).
Pleteršnik
prešę́rən, -rna, adj. ausgelassen, muthwillig, übermüthig, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ljubezen nẹ́ prešerna, "die Liebe treibt nicht Muthwillen", Dalm.; prešeren, lotrast hlapec, ("ein schalkhafter Knecht"), Krelj; leichtsinnig, Met.; keck, frech, Meg., Cig., C.; z besedami so prešerne ("frech") in nesramne, Trub.; prešerno reči, "frech heraussagen", Trub.; — geil, unzüchtig, Meg.; — hoffährtig: p. v obleki, ogr.-C.; — (Metelko, Levst. [SlN. V. 39.] i. dr. pišejo: preširen; toda prim. Škrabec, Kres I. 520.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost