Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
bêdro -a tudi bêdro -ésa s (é; é ẹ̑) kurje ~; tolči se po ~ih po stegnih; šalj. suha bedresa |noge|
Pravopis
betìč -íča [bə] m z -em (ȉ í) manjš. tolči z ~em
Pravopis
dotôlči -tôlčem [u̯č] dov. dotôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ sovražnika, žival
Pravopis
iztôlči -tôlčem [ou̯] dov.; drugo gl. tolči (ó) kaj iz česa ~ opeko iz zida; ~ luknjo v zid
Pravopis
klepáti klépljem nedov. klêplji -íte, -óč, klepáje; klêpal -ála, klêpat, -án, -ána; klepánje; (klêpat) (á ẹ́) kaj ~ koso; poud. vsak dan ~ fižol |jesti|; slabš. ~ verze |sestavljati, pisati|; poud. klepati po čem ~ ~ nakovalu |tolči, udarjati|; slabš.: ~ ~ klavirju |slabo, nevešče igrati|; ~ ~ pisalnem stroju |slabo, nevešče tipkati|
Pravopis
mlatíti in mlátiti -im nedov. mláti -te in -íte, mlatèč -éča; mlátil -íla, mlátit, mláčen -a, mláten -a; mlátenje, redk. mláčenje; (mlátit) (í/ȋ/á á) kaj ~ ječmen; ~ z mlatilnico; poud.: ~ prazno slamo |vsebinsko prazno govoriti|; Vse življenje je mlatil močnik |jedel|; poud. mlatiti koga/kaj |tepsti, pretepati|; poud. mlatiti po kom/čem ~ s palico po oslu |tolči, udarjati|
mlatíti se in mlátiti se -im se (í/ȋ/á á) poud. |tepsti, pretepati se|: Fantje so se mlatili
Pravopis
nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo
Pravopis
nakoválo -a s (á) tolči po ~u
Pravopis
natôlči -tôlčem [u̯č] dov. natôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ orehe za potico; poud. natolči koga |natepsti, pretepsti|; redk. natolči kaj na kaj ~ ~ podlago plast gline nabiti, natlačiti
Pravopis
obtôlči -tôlčem [u̯č] dov. obtôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ opeko
Pravopis
odtôlči -tôlčem [u̯č] dov. odtôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ omet z zidu
Pravopis
ôreh oréha m (ó ẹ́) posekati star ~; tolči ~; mn., snov. jesti ~e; knj. pog. omara iz ~a iz orehovega lesa
Pravopis
otepálnik -a m (ȃ) tolči z ~om |s palico|
Pravopis
otôlči otôlčem [u̯č] dov. otôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ sneg s čevljev; redk. ~ posodo obtolči
Pravopis
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Pravopis
potôlči -tôlčem [u̯č] dov. potôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ grude; poud.: ~ nasprotnika |premagati|; ~ rekord |preseči|
potôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) knj. pog. poškodovati se, raniti se
potôlči si -tôlčem si [u̯č] (ó) kaj ~ ~ koleno raniti si, poškodovati si
Pravopis
pretôlči -tôlčem [u̯č] dov. pretôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ led na plitvini; poud. srečno ~ zimo |prebiti, preživeti|; poud. pretolči koga |natepsti, pretepsti|
pretôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. ~ ~ skozi zamete do naselja |prebiti se|
Pravopis
pritôlči -tôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) poud. V hišo je pritolkel mož z leseno nogo |udarjajoč z nogo prišel|
pritôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. do česa ~ ~ ~ poklica |s prizadevanjem priti|
Pravopis
raztôlči -tôlčem [u̯č] dov. raztôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ kamenje
Pravopis
ropotáti -ám tudi ropotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; ropotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Stroj ~a; poud. Vlak ~a skozi predor |vozi, pelje|; poud. ropotati zoper koga/kaj ~ ~ davke |glasno se pritoževati|; poud. ropotati o kom/čem |veliko, glasno pripovedovati|; poud. ropotati po čem ~ ~ vratih |tolči, udarjati|; slabš. ropotati nad kom/čim |glasno izražati nejevoljo|
Število zadetkov: 29