bátriviti -im nedov.
1. tolažiti, hrabriti: I bátrivis vu szmrti KAJ 1848, 104; Bátrivi nasz KAJ 1848, 121; Bátrivi náſz ſzvétim Duhom BKM 1789, 56
2. opogumljati, bodriti: ali bátrivao je nyé Angyeo Bo'si KM 1796, 89; krouto je bátrivio SŠ 1796, 64
bátriviti se -im se tolažiti se, hrabriti se: kaibi ſze mi vu kriſtuſſi veſze(e)lili ino bátrivili TF 1715, 41; Jaſz ſze ſztem bátrivim SM 1747, 77; Z bo'zov ricsjouv ſze bátrivim KŠ 1754, 269
Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
eSSKJ16
batriviti -im nedovršni glagol
kot slovarski zgled tolažiti, opogumljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo
Sinonimni
blažíti -ím nedov.
kaj zmanjševati izrazitost, intenzivnost doživljanja imenovanega stanja
SINONIMI:
omiljevati, ekspr. lajšati, knj.izroč. militi, ekspr. miriti, ekspr. tešiti, knj.izroč. tišati, ekspr. tolažiti, knj.izroč. ublaževati, ekspr. umirjati
SSKJ²
bodríti -ím nedov., bodrèn (ī í)
knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila
// star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka
knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila
// star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka
- bodrèč -éča -e:
bodreče vzklikanje
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
dobróten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda
2. dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja; dobrotno sonce
1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda
2. dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja; dobrotno sonce
- dobrótno prisl.:
dobrotno tolažiti
Pravopis
Besedje16
Celotno geslo
Etimološki
drȃžba -e ž
SSKJ²
fatalízem -zma m (ī)
verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo: tolažiti se s fatalizmom; vzhodnjaški fatalizem; boj zoper fatalizem
verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo: tolažiti se s fatalizmom; vzhodnjaški fatalizem; boj zoper fatalizem
SSKJ²
jokávec -vca m (ȃ)
1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca
2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve
1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca
2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve
Celotno geslo
Frazemi
júha Frazemi s sestavino júha:
ne priplávati po [prežgáni] júhi, pojésti vróčo júho, skúhati vróčo júho [kómu], vróča júha, zakúhati vróčo júho[kómu]
ne priplávati po [prežgáni] júhi, pojésti vróčo júho, skúhati vróčo júho [kómu], vróča júha, zakúhati vróčo júho[kómu]
Celotno geslo
Etimološki
komfọ̑rt -a m
Celotno geslo
Etimološki
konzọ̑la -e ž
Celotno geslo
Vezljivostni G
miríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
nȅutolažljīv – glej tolažīti
Prekmurski
obeseljávati -am nedov. razveseljevati, tolažiti: Z-szádom trüdov tvoji Tú'zne obeszeljávaj KAJ 1848, 248; mojo düso obeſzeljávas KŠ 1754, 238; Ki náſz obeſzeljáva vu vſzoj naſoj nevouli KŠ 1771, 529; Ki náſz obeſzeljáva vDühi BKM 1789, 134; Záto obeſzeljávajte edendrügoga zetimi ricsmi KŠ 1771, 621; kak ſzmo ednoga vſzákoga váſz obeſzeljávali KŠ 1771, 617
obeseljávati se -am se veseliti se: Lázar zdaj ſze pa on obeſzeljáva KŠ 1771, 227; nego bole ſze vu vſzákom ſzkusávanyi 'znyim obeſzeljávamo KŠ 1771, 819
obeseljávati se -am se veseliti se: Lázar zdaj ſze pa on obeſzeljáva KŠ 1771, 227; nego bole ſze vu vſzákom ſzkusávanyi 'znyim obeſzeljávamo KŠ 1771, 819
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
obúpen -pna -o prid., obúpnejši (ū ȗ)
1. ki ne vzbuja upanja; brezupen: obupen poskus; bolezen postaja obupna
// ekspr. zelo mučen, neprijeten: prišel je v obupen položaj; ta negotovost je zanj obupna
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, zelo veliki meri: obupen mraz, veter; na cesti je obupen prah; obšel jo je obupen strah; v nalogi so obupne napake; tam je obupna revščina
// zelo slab, nekvaliteten: obupna cesta, hrana; ima obupno stanovanje / v sobi je obupen zrak nečist; tam so obupne razmere neurejene; vreme je letos obupno nestalno, slabo
3. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem vzbuja odpor, nenaklonjenost: to je obupen človek / obupno vedenje
// grd, neprikupen: imel je obupen glas; v tej obleki je obupna
4. zastar. obupan, potrt: tolažiti obupno mater / gledal je njen solzni, obupni obraz
1. ki ne vzbuja upanja; brezupen: obupen poskus; bolezen postaja obupna
// ekspr. zelo mučen, neprijeten: prišel je v obupen položaj; ta negotovost je zanj obupna
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, zelo veliki meri: obupen mraz, veter; na cesti je obupen prah; obšel jo je obupen strah; v nalogi so obupne napake; tam je obupna revščina
// zelo slab, nekvaliteten: obupna cesta, hrana; ima obupno stanovanje / v sobi je obupen zrak nečist; tam so obupne razmere neurejene; vreme je letos obupno nestalno, slabo
3. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem vzbuja odpor, nenaklonjenost: to je obupen človek / obupno vedenje
// grd, neprikupen: imel je obupen glas; v tej obleki je obupna
4. zastar. obupan, potrt: tolažiti obupno mater / gledal je njen solzni, obupni obraz
- obúpno prisl.:
obupno se boji; roman je obupno razvlečen; obupno resen / v povedni rabi bilo je obupno
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost