Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo
Pravopis
bobotáti -ám tudi bobotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) V tolmunu nekaj ~a
SSKJ²
brbránje -a s (ȃ)
glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu
Celotno geslo Sinonimni
brléti -ím nedov.
oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo
SINONIMI:
mrleti, ekspr. brlikati, ekspr. medleti, zastar. mežati, ekspr. mrlikati, knj.izroč. svetleti
GLEJ ŠE SINONIM: bedeti, svetiti
SSKJ²
izbezáti -ám tudi zbezáti -ám [izbəzati; zbəzati] dov. (á ȃ)
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
Celotno geslo Frazemi
kristál Frazemi s sestavino kristál:
číst kàkor kristál, číst kot kristál, prozóren kot kristál
SSKJ²
mežáti -ím [məžati in mežati] nedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í)
mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati
● zastar. zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile
    mežé :
    ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo
    mežèč -éča -e:
    obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami
Celotno geslo eSSKJ
piranha piranhe; in piránja; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]
    1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Piranha, angl. piranha in port. piranha iz tup. piraya, prvotno ‛škarje’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
pljúskniti -em dov.
1.
v sunku se premakniti
SINONIMI:
pljusniti, knj.izroč. odpljuskniti, knj.izroč. zapljusniti
2.
slišno udariti, zadeti ob kaj
SINONIMI:
pljusniti, ekspr. tleskniti, knj.izroč. zapljusniti
GLEJ ŠE SINONIM: tleskniti
SSKJ²
pljúsniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha
// v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah
● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila
SSKJ²
pobleščávati se -am se tudi pobleščávati -am nedov. (ȃ)
na rahlo, v presledkih se bleščati: okna se pobleščavajo v soncu; sonce se pobleščava v tolmunu; pren., ekspr. lasje so se ji pobleščavali izza čepice
Celotno geslo Frazemi
stráh Frazemi s sestavino stráh:
nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, stráh imá velíke očí, stráh léze kómu v kostí, stráh za stólček je kóga, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí
SSKJ²
tolmúnast -a -o prid. (ȗ)
podoben tolmunu: tolmunasta vdolbina
Pravopis
utonítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ v tolmunu
SSKJ²
vzplávati -am dov. (ȃ)
1. plavajoč dvigniti se na površje: plavalec se potopi in spet vzplava; vzplavati iz globine, na površino / podmornica je zaradi poškodbe morala vzplavati vzpluti / ekspr. sonce vzplava izza oblaka / ekspr. ptica vzplava pod nebo vzleti
2. zastar. začeti plavati; splavati: živali vzplavajo po tolmunu / v dok spustijo vodo in ladja vzplava vzplove
● ekspr. na lice ji vzplava smehljaj ji pride, se prikaže
SSKJ²
zaklókati -am tudi -klóčem dov. (ọ̑)
1. oglasiti se z glasom klok: koklja zakloka
2. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda v tolmunu je zaklokala; brezoseb. zaklokalo je, kot bi teklo vino v sod
3. ekspr. dati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha je zaklokala; brezoseb. v grlu mu je zaklokalo
SSKJ²
zavrtínčiti -im dov. (í ȋ)
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih: veter je zavrtinčil suho listje; burja zavrtinči sneg
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način zanesti: veter je v sobo zavrtinčil listje; brezoseb. zavrtinčilo jih je v globino
    zavrtínčiti se 
    1. premakniti se v spiralastih zavojih: list se dvigne in zavrtinči v zraku; plameni so zaprasketali in se zavrtinčili; voda v tolmunu se je zavrtinčila / oblaki so se zavrtinčili proti morju
    // premikajoč se na tak način nastopiti, se pojaviti: okoli nas so se zavrtinčili valovi
    // premikajoč se na tak način priti: iz vseh špranj se je zavrtinčil dim
    2. ekspr. zasukati, zavrteti se: avtomobil se je zavrtinčil in zdrsnil s ceste
Število zadetkov: 17