Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr]
    električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo] ETIMOLOGIJA: natrij
plítvost plítvosti samostalnik ženskega spola [plítvost]
    1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitkost
      1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitkost
    2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitkost
    3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
      3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
      3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
ETIMOLOGIJA: plitev
vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [wrelíšče]
    1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto
    2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: vreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blagodáten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca
SSKJ²
brezkorísten -tna -o prid. (ī)
knjiž. ki je brez koristi: njegov trud je brezkoristen; brezkoristne sanje; njegove besede so bile brezkoristne
    brezkorístno prisl.:
    toplota se brezkoristno trati
SSKJ²
disipácija -e ž (á)
fiz. pojav, pri katerem se zapravlja energija in prehaja toplota od telesa na okolico: disipacija pri trenju
SSKJ²
eksotêrmen -mna -o prid. (ȇ)
kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije
SSKJ²
enakoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene
 
fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo
// ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno
2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo
    enakomérno prisl.:
    pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično
SSKJ²
endotêrmen -mna -o prid. (ȇ)
kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces; endotermna reakcija
SSKJ²
góditi1 -im nedov. (ọ̄)
nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala
SSKJ²
gorkóta tudi gorkôta -e ž (ọ̑; ó)
zmerno visoka temperatura; toplota: prijetna gorkota jih je uspavala; pomladanska gorkota; gorkota telesa / sončna gorkota / zrasel je brez gorkote družinskega okolja topline, domačnosti
SSKJ²
hladnokŕven -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ r̄)
1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto
2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival
♦ 
vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo
    hladnokŕvno prisl.:
    hladnokrvno odgovarjati, ravnati
SSKJ²
hlapílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hlapenje: hlapilna toplota
SSKJ²
izmenjálec -lca [izmenjau̯ca in izmenjalcam (ȃ)
v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; prenosnik toplote
SSKJ²
izmenjálnik -a m (ȃ)
strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; prenosnik toplote
SSKJ²
izparílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina
 
fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro
SSKJ²
izvalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izvaliti: izvalitev piščancev / za izvalitev jajc je potrebna toplota
SSKJ²
joule -a [džúlm (ȗ)
fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote: meriti v joulih; toplota enega joula
SSKJ²
krí1 krví ž (ȋ)
1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi
// nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec
a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive
b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri
c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi
č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri
3. nav. ekspr., s prilastkom izraža
a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok
b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu
● 
ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
♦ 
anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi)
Število zadetkov: 139