Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
oblívati -am nedov.
1.
kaj delati, da tekoča zmes teče, navadno iz posode, po površini česa
SINONIMI:
2.
koga ekspr. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora
SINONIMI:
ekspr. polivati, ekspr. prelivati, ekspr. zalivati
GLEJ ŠE SINONIM: prevzemati
Celotno geslo eSSKJ
ostrúžek ostrúžka samostalnik moškega spola [ostrúžək]
    1. navadno v množini manjši odpadni del, kos snovi, ki nastane pri struženju, oblanju
      1.1. navadno v množini kar nastane z ribanjem, strganjem in spominja na tak del, kos snovi
ETIMOLOGIJA: iz ostružiti iz ↑stružiti
SSKJ²
pápati -am nedov. (ā)
otr. jesti: ali boš papala torto
Celotno geslo eSSKJ
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək]
    1. navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši
    2. navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta
ETIMOLOGIJA: ↑piškot
Pravopis
posládek -dka m (ȃ) vzeti torto za ~
SSKJ²
prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja
SSKJ²
prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í)
1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode
// delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado
// prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke
// dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati
3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade
4. pretapljati: prelivati zvonove v topove
5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje
6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi
    prelívati se 
    1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel
    // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta
    2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo
    3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen
    4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah
    5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov
    6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu
    ♦     film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja
    prelivajóč -a -e:
    prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile
Pravopis
prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva
prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|
Celotno geslo Sprotni
rojstnodnévnica samostalnik ženskega spola
    1. ženska, ki ima, praznuje rojstni dan 
    2. čestitka, pesem za rojstni dan 
ETIMOLOGIJA: iz rojstnodneven, iz rojsten + dan
Celotno geslo ePravopis
saherica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
saherice samostalnik ženskega spola
čokoladna torta
IZGOVOR: [sáherica], rodilnik [sáherice]
PRIMERJAJ: Sacher, Sacherjev
Pravopis
senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|
Celotno geslo Sinonimni
sladkosnédnež -a m
ekspr. kdor rad jé sladke jedipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. sladkosned, knj.izroč. sladkosnedec, ekspr. sladkosnedež
SSKJ²
slaščičár tudi slaščíčar -ja m (á; ȋ)
izdelovalec ali prodajalec slaščic: v kuhinji dela tudi slaščičar; naročiti torto pri slaščičarju
SSKJ²
sódav -a -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž. postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
Celotno geslo Frazemi
srájca Frazemi s sestavino srájca:
bíti kot rìt in srájca, čŕne srájce, ljubljánska srájca, ménjati kóga/kàj kot srájce, méstna srájca, rjáve srájce, še zádnjo srájco žrtvováti za kaj, [tudi] zádnjo srájco dáti kómu
SSKJ²
tórta -e ž (ọ̑)
pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezini
♦ gastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa
Celotno geslo ePravopis
torta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
torte samostalnik ženskega spola
biskvitno pecivo z nadevi
IZGOVOR: [tórta], rodilnik [tórte]
ZVEZE: Sacherjeva/saherjeva torta, torta Pavlova, schwarzwaldska torta
Celotno geslo Sinonimni
tórta -e ž
pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadevpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. tortica
GLEJ ŠE: rezina, model2, preliv
SSKJ²
tórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na torto: tortna rezina / tortni model
Število zadetkov: 46