drúg1 -a m, dv. drugôva/drúga -ôv; mn. drugôvi/drúgi -ôv člov. (ȗ) star. tovariš, prijatelj; družabnik; poud. zakonski ~ |mož|
drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
SSKJ²
družíca -e ž (í)
1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične
1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične
Pravopis
Pravopis
kamerád -a m, člov. (ȃ) knj. pog. prijatelj, tovariš
kamerádinja -e ž, člov. (ȃ) knj. pog. prijateljica, tovarišica
kamerádinja -e ž, člov. (ȃ) knj. pog. prijateljica, tovarišica
Pravopis
koléga -a tudi koléga -e m, člov. (ẹ̑; ẹ̑) sodelavec; knj. pog. tovariš, prijatelj
kolégica -e ž, člov. (ẹ̑) sodelavka; knj. pog. tovarišica, prijateljica
kolégov -a -o (ẹ̑), ●kolégin -a -o (ẹ̑)
kolégičin -a -o (ẹ̑)
kolégica -e ž, člov. (ẹ̑) sodelavka; knj. pog. tovarišica, prijateljica
kolégov -a -o (ẹ̑), ●kolégin -a -o (ẹ̑)
kolégičin -a -o (ẹ̑)
SSKJ²
kolégica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: ravnatelj je predstavil novo kolegico; kolegica iz pisarne / igralska, novinarska kolegica
2. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica / klubska, reprezentančna kolegica
1. ženska, ki ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: ravnatelj je predstavil novo kolegico; kolegica iz pisarne / igralska, novinarska kolegica
2. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica / klubska, reprezentančna kolegica
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
SSKJ²
pridrúga -e ž (ȗ)
zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena
zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena
SSKJ²
Pravopis
sòtováriš -a m s -em člov. (ȍȃ) publ. tovariš
sòtovarišíca -e ž, člov. (ȍí) publ. tovarišica
sòtovárišev -a -o (ȍȃ) publ.
sòtovarišíčin -a -o (ȍȋ) publ.
sòtovarišíca -e ž, člov. (ȍí) publ. tovarišica
sòtovárišev -a -o (ȍȃ) publ.
sòtovarišíčin -a -o (ȍȋ) publ.
Celotno geslo
ePravopis
stalinistka
Predlog
stalinistke samostalnik ženskega spolaprivrženka stalinizma
IZGOVOR: [stalinístka], rodilnik [stalinístke]
BESEDOTVORJE: stalinistkin
Celotno geslo
NESSJ
šica2
Pleteršnik
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Pravopis
továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|; šol. žarg. učitelj, profesor
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
Celotno geslo
Etimološki
tovȃriš -a m
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost