Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične
1. ženska, ki ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: ravnatelj je predstavil novo kolegico; kolegica iz pisarne / igralska, novinarska kolegica
2. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica / klubska, reprezentančna kolegica
zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri
// ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica
// ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. nekdaj naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. šol. žarg., v socializmu učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino
♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
kamerádinja -e ž, člov. (ȃ) knj. pog. prijateljica, tovarišica
kolégica -e ž, člov. (ẹ̑) sodelavka; knj. pog. tovarišica, prijateljica
kolégov -a -o (ẹ̑), ●kolégin -a -o (ẹ̑)
kolégičin -a -o (ẹ̑)
sòtovarišíca -e ž, člov. (ȍí) publ. tovarišica
sòtovárišev -a -o (ȍȃ) publ.
sòtovarišíčin -a -o (ȍȋ) publ.
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar neglagolske vezljivosti
- ženska v prijateljskem razmerju do druge osebe
- tovarišica za kaj
- , tovarišica v čem, kje, kdaj
Slovenski etimološki slovar³
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »