Zadetki iskanja
drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične
kamerádinja -e ž, člov. (ȃ) knj. pog. prijateljica, tovarišica
kolégica -e ž, člov. (ẹ̑) sodelavka; knj. pog. tovarišica, prijateljica
kolégov -a -o (ẹ̑), ●kolégin -a -o (ẹ̑)
kolégičin -a -o (ẹ̑)
1. ženska, ki ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: ravnatelj je predstavil novo kolegico; kolegica iz pisarne / igralska, novinarska kolegica
2. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica / klubska, reprezentančna kolegica
zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena
sòtovarišíca -e ž, člov. (ȍí) publ. tovarišica
sòtovárišev -a -o (ȍȃ) publ.
sòtovarišíčin -a -o (ȍȋ) publ.
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »