Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
gravêr gravêrja samostalnik moškega spola [gravêr]
    kdor vrezuje črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Graveur iz frc. graveur, glej ↑gravirati
Celotno geslo eSSKJ
gravêrka gravêrke samostalnik ženskega spola [gravêrka]
    ženska, ki vrezuje črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: ↑graver
Celotno geslo eSSKJ
gravírati gravíram nedovršni in dovršni glagol [gravírati]
    vrezovati črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. gravieren iz frc. graver < srfrc. graban ‛brazdati’, to prevzeto iz srniz. graven ‛kopati’
Celotno geslo eSSKJ
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]
    1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito
      1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
    2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati
Celotno geslo eSSKJ
múngo1 múnga samostalnik moškega spola [múngo]
    iz zoologije manjša zver s tršo dlako in koničastim gobcem, ki se hrani z žuželkami, manjšimi plazilci in živi zlasti v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Herpestidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Mungo in) angl. mungo iz tamil. mangūs
Celotno geslo eSSKJ
podlánka podlánke samostalnik ženskega spola [podlánka]
    iz zoologije mehkejša krajša dlaka, ki je pod zgornjo tršo dlako in zadržuje toploto
ETIMOLOGIJA: morda iz *poddlaka iz ↑pod + ↑dlaka - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vgravírati vgravíram dovršni glagol [wgravírati]
    1. vrezati črke, podobe v tršo podlago
    2. ekspresivno povzročiti, da se česa ne da pozabiti
ETIMOLOGIJA: ↑gravirati
Celotno geslo eSSKJ
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
podlánka in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́)
zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša
SSKJ²
résast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
6. nar. robat, grob2: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
♦ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
    résasto prisl.:
    resasto porasel obraz
    ●     nar. resasto gledati jezno, namrščeno
SSKJ²
résavec -vca m (ẹ́)
žival s tršo, daljšo dlako, navadno pes: gojiti resavce / psi resavci
♦ lov. nemški resavec lovski pes s tršo, daljšo dlako sivo rjave barve s temno rjavimi lisami
SSKJ²
vráziti -im dov. (á ȃ)
1. zastar. raziti: vraziti rudnino s tršo rudnino
2. zastar. vrezati, vdolbsti: vraziti napis v les
3. nar. prekmursko raniti: pazi, da koga ne vraziš
SSKJ²
zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage
    zaskórjen -a -o:
    zaskorjena zemlja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ráziti -im dov.
kaj narediti raze
SINONIMI:
zastar. vraziti
Celotno geslo Sinonimni
résavec -vca m
lov. pes s tršo, daljšo dlakopojmovnik
SINONIMI:
lov. pes resavec, lov. resasti pes
GLEJ ŠE: pes
Celotno geslo Sinonimni
zaskórjiti se -im se dov.
knj.izroč. prekriti se s skorjo, tršo plastjo
SINONIMI:
pog. dobiti skorjo, knj.izroč. oskorjiti se

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
žolta [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

neka tuja kamnina

PRIMERJAJ: samija, samnija

Geografski terminološki slovar

Geografija
epigenétska dolína -e -e ž
Geografija
epigenéza -e ž
Število zadetkov: 19