Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]
    1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]
    1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis
      1.1. korenina te rastline
      1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]
    1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik
STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
Celotno geslo eSSKJ
jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik]
    1. kdor ima jetiko
    2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica
    3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik
      3.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika
Celotno geslo eSSKJ
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka]
    1. manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni
    2. iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae
ETIMOLOGIJA: ↑makov
Celotno geslo eSSKJ
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Celotno geslo eSSKJ
slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik]
    1. klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic
    2. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja
STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama
Celotno geslo eSSKJ
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]
    1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
avbriécija -e ž (ẹ́)
vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
SSKJ²
blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž.
1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
    blestéti 
    vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
    blestèč -éča -e:
    bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
    ♦     bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
SSKJ²
čéšnja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
SSKJ²
črnóga -e ž (ọ́)
bot. trajnica gorskih gozdov z belimi cveti, Actaea spicata:
SSKJ²
drístavec -vca m (í)
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec
SSKJ²
fúnkija -e ž (ú)
vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija
SSKJ²
glaváč -a m (á)
slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti
♦ bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti, Echinops; zool. glavači morske ali sladkovodne ribe z zelo veliko in široko glavo, Cottidae; roparski kiti z veliko glavo in močnim zobovjem v spodnji čeljusti, Physeteridae
SSKJ²
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
SSKJ²
habát -a m (ȃ)
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
Število zadetkov: 62