Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vôlčji -a -e [vou̯čjiprid. (ȏ)
1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● 
slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ 
bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
    vôlčje prisl.:
    volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
SSKJ²
zélnat2 -a -o [tudi zeu̯natprid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na zelje: zelnati listi; zelnata glava / zelnata solata
2. bot., v zvezah: zelnata rastlina rastlina z neolesenelim steblom; zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli

Slovenski pravopis

Pravopis
geofít -a m (ȋ) rastl. |zelnata trajnica|
Pravopis
trájnica -e ž (ȃ) posaditi ~e
Pravopis
zélnat2 -a -o [tudi u̯n] (ẹ̑)
zélnati -a -o (ẹ̑) rastl. ~a trajnica

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kresníčevje -a s
bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
bot. gozdna kresnica, nar. medvedovo latje
Celotno geslo Sinonimni
lampijónček -čka m
vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojnicahpojmovnik
SINONIMI:
bot. judovska češnja, vrtn. mošnjiček
GLEJ ŠE SINONIM: lampijon
Celotno geslo Sinonimni
podlések -ska m
trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet
SINONIMI:
bot. cmerika, bot. jesenski podlesek
GLEJ ŠE: žafran
Celotno geslo Sinonimni
trájnica -e ž
rastlina, ki raste, cveti več letpojmovnik
SINONIMI:
bot. trajna rastlina

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
korẹ̑n -a m
Celotno geslo Etimološki
trȃjati -am nedov.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
brada -e samostalnik ženskega spola
1. dlakava rast na obrazu; SODOBNA USTREZNICA: brada
2. spodnji del obraza; SODOBNA USTREZNICA: brada
3. kar je podobno bradi
FREKVENCA: 36 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: kozja brada

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
práprot -i ž

Botanični terminološki slovar

Botanika
hidrofít -a m
Botanika
higrofít -a m
Botanika
lésnata rastlína -e -e ž
Botanika
polakántna rastlína -e -e ž
Botanika
trájnica -e ž
Botanika
vèčlétnica -e ž
Botanika
visôka steblíka -e -e ž
Število zadetkov: 62