Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čȋpkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
Pleteršnik
čȗžka, f. 1) das Büschel, der Zopf, Krn-Erj. (Torb.); — 2) = svilen trak, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) das Glanzgras (phalaris canariensis) Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
Pleteršnik
pȃrta 1., f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.-Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
Pleteršnik
povezáč, m. 1) der Garbenbinder, Cig.; — 2) (trak) p., das Wiegenband, Jan. (H.).
Pleteršnik
povezílọ, n. der Verband, Cig.; nepovoščen trak ni dober za povezilo, Pirc; — das Verpackungsmittel, DZ.; — der Bindebalken, jvzhŠt.
Pleteršnik
priplésti, -plétem, vb. pf. 1) dazuflechten, beiflechten, anflechten; trak h kiti p.; pokec k biču p., jvzhŠt.; — dazustricken, anstricken, Cig., nk.; — 2) durch Flechten oder Stricken erwerben, Cig.
Pleteršnik
sedmę̑r, num. siebenerlei; lep sedmer trak je mavrica, Ravn.; — prim. četver.
Pleteršnik
sołnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. scheinen (o solncu): solneči trak solnca, ogr.-C.
Pleteršnik
trȃčəc, -čca, m. dem. trak; das Bändchen.
Pleteršnik
trȃčič, m. dem. trak; das Bändchen.
Pleteršnik
trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.-Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.-Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
Pleteršnik
zatezáłən, -łna, adj. zuschnürend: zatezȃłni trak, das Schnürband, Jan. (H.).
Pleteršnik
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
Pleteršnik
zvǫ́čən, -čna, adj. 1) Ton-, C.; zvǫ̑čni trak, der Schallstrahl, z. val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) wohltönend, hellklingend, Jan.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
blódnik tudi blóudnik -a m blodnik: je bloudnik poſztano KM 1796, 9; Kelki blôdnik jocse KAJ 1848, 31; V-blôdniki trák vere netim KAJ 1848, 272; voditel blôdnikov KAJ 1848, 48; I blôdnikom vremen nihás KAJ 1848, 23; Blôdnikom pot i ſzvecsa BRM 1823, 37; Povrni blôdnike KAJ 1823, 152
Prekmurski
kìtica -e ž trak: Pántlika; kitcza, pántlik KOJ 1833, 168; máli zvézek z-bejle kitice (pántlika) KOJ 1845, 90
Prekmurski
klònja -e ž kletka: Trétji trák je v-kürecso klonyo sô KAJ 1870, 100
Prekmurski
kürèči -a -e prid.
1. kurji: Trétji trák je v-kürecso klonyo sô KAJ 1870, 100
2. v zvezi küreče oči zadebelina s poroženelim strženom: Vôszka obütel sztiszkáva na prsztê i kürecse ocsi sze zvr'zejo na nyi KAJ 1870, 35
Prekmurski
nastánoti -em dov.
1. nastati: Na tou sztrassen boj nasztáne KOJ 1845, 51; Gda na zhodi, Kak tô hodi, Trák nasztáne i pecsé KAJ 1870, 29; nego je voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Zdaj szo tak nasztanile nouve cerkve KOJ 1914, 100
2. izvirati: Ona [Tisa] v-karpátszki goráj nasztáne KAJ 1870, 110
3. pojaviti se: Kakada nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; kak da bi 'ze naſztano dén Kriſztuſſov KŠ 1771, 627; Gda bi 'ſe ſtirideſzéti dén naſztáno po Kriſztuſſovom gori ſztanejnyi KM 1796, 115
nastánoti se -em se pojaviti se: ka pri nyé hrami se nikeliko dni okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98
nastànjeni -a -o nastal: steri so pervle nej na bo'so pout hodili morejo za volo szvaje med szebom nasztanyene szledkar na to'sbo lejtati KOJ 1914, 110
Število zadetkov: 64