lámpas -a m (ȃ)
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi
♦ tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
lénta -e ž (ẹ̑)
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
SSKJ²
lepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
♦ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
♦ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
SSKJ²
levkoplást -a m (ȃ)
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze; (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast
♦ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze; (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast
♦ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi
SSKJ²
SSKJ²
magnéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na magnet:
a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever–jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; rač. magnetni pomnilnik del računalnika, ki hrani informacije; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom
nanašajoč se na magnet:
a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever–jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; rač. magnetni pomnilnik del računalnika, ki hrani informacije; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom
- magnétno prisl.:
železo postane magnetno nasičeno
SSKJ²
magnetofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na magnetofon: magnetofonski posnetek, zapis; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak
♦ elektr. magnetofonska glava
nanašajoč se na magnetofon: magnetofonski posnetek, zapis; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak
♦ elektr. magnetofonska glava
SSKJ²
magnetográm -a m (ȃ)
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje
SSKJ²
magnetoskópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na magnetoskop: magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak
nanašajoč se na magnetoskop: magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak
SSKJ²
merílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu
♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu
♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
SSKJ²
méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino
SSKJ²
móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
- módro prisl.:
modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
SSKJ²
Mórsejev -a -o prid. (ọ̑)
elektr., v zvezah: Morsejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
elektr., v zvezah: Morsejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
SSKJ²
mótek -tka m (ọ̑)
teh. priprava, na katero se navija preja, vrv, žica: nit naviti na motek / motek sukanca, vrvi
♦ adm. priprava na mehanskem pisalnem stroju, na kateri je navit trak
teh. priprava, na katero se navija preja, vrv, žica: nit naviti na motek / motek sukanca, vrvi
♦ adm. priprava na mehanskem pisalnem stroju, na kateri je navit trak
SSKJ²
muholôvec -vca m (ȏ)
priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca
priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca
SSKJ²
nabírek -rka m (ȋ)
1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu
// nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: obšiti krilo z nabirki
2. knjiž. bera, zbirka: njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic
1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu
// nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: obšiti krilo z nabirki
2. knjiž. bera, zbirka: njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic
SSKJ²
SSKJ²
nabójnik -a m (ọ̑) voj.
1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom; nabojnik s petdesetimi naboji
2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin: izprazniti nabojnik
// priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver; poln nabojnik
1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom; nabojnik s petdesetimi naboji
2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin: izprazniti nabojnik
// priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver; poln nabojnik
SSKJ²
nabòr -ôra m (ȍ ó)
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo: jesenski nabor; datum, kraj nabora / poziv za nabor / iti na nabor; biti potrjen na naboru / vojaški nabor
// uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi: nabor za, v ameriško profesionalno ligo
2. navadno z rodilnikom elementi, stvari, sestavljajoči zaključeno celoto: izbrati ustrezno možnost iz širokega nabora; bogat nabor funkcij, podatkov, znakov; pester nabor izdelkov, storitev / pripraviti celovit nabor ukrepov za odpravo krize
// knjiž. niz1, venec: nabor koral
3. knjiž. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: ovratnik, rokavi z naborom
4. star. guba: na krilu so se ji naredili nabori / ima že nabore okoli ust
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo: jesenski nabor; datum, kraj nabora / poziv za nabor / iti na nabor; biti potrjen na naboru / vojaški nabor
// uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi: nabor za, v ameriško profesionalno ligo
2. navadno z rodilnikom elementi, stvari, sestavljajoči zaključeno celoto: izbrati ustrezno možnost iz širokega nabora; bogat nabor funkcij, podatkov, znakov; pester nabor izdelkov, storitev / pripraviti celovit nabor ukrepov za odpravo krize
// knjiž. niz1, venec: nabor koral
3. knjiž. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: ovratnik, rokavi z naborom
4. star. guba: na krilu so se ji naredili nabori / ima že nabore okoli ust
SSKJ²
nabórek -rka m (ọ̑)
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki
● knjiž. naborki okrog oči gubice
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom
3. knjiž., z rodilnikom niz1, venec: naborek koral
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki
● knjiž. naborki okrog oči gubice
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom
3. knjiž., z rodilnikom niz1, venec: naborek koral
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 31
- Naslednja »
Število zadetkov: 605
Dostopnost