Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
osmíca -e ž (í)
1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / pog. izpuliti osmico modrostni zob
// kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah
2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico
3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden
♦ 
agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico
SSKJ²
ovijáča -e ž (á)
1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: noge je imel ovite z ovijačami
// kos blaga za ovijanje česa sploh: okrog bokov je imel ovijačo iz grobega platna
2. star. turban: glavo mu je pokrivala pisana ovijača
3. zastar. ovijalka: hodnik je bil ves prepreden z ovijačami
SSKJ²
ovójka -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: meča je imel ovita z ovojkami; volnene ovojke
2. knjiž. kuverta, ovojnica: odpreti ovojko / dati bankovec v pisemsko ovojko
3. star. ovoj: cevi so ovijale volnene ovojke / vrat si je zavila z mehko ovojko s šalom
SSKJ²
ózek ózka -o prid., óžji (ọ́)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost; ant. širok: rastlina z ozkimi listi; ozek pas trave; ozek trak / ozka cesta, gaz / ozek hodnik, prehod; med mizo in klopjo je ozek prostor / zlesti skozi ozko odprtino / ozek obraz
// ki ima razmeroma majhen obseg: ozek prsni koš; ozka ramena / je ozka čez pas tanka
// ki se razmeroma tesno prilega telesu: rokavi pri obleki so ozki; nosi ozke dolge hlače / kroj za ozko krilo
2. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozek moralist; v estetskem, umetniškem pogledu je zelo ozek / otresti se ozkega gledanja na kaj; ozko pojmovanje kulture / ozka, provincialna miselnost
// ki išče samo svoje koristi: ozki strankarski interesi
3. ki ima, obsega majhno, omejeno področje: krog njegovih delovnih nalog je ozek; za nalogo si je izbral ozko temo / ozka specializacija / publ. začeti kaj v ozkem, širokem obsegu / ekspr. človek ozkega obzorja / to stvar pozna le ozek krog strokovnjakov
// publ. trden, močen: to je dokaz ozkih kulturnih vezi med narodoma; med obema literarnima smerema je ozka zveza / ozko sodelovanje tesno
4. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slabe ceste so ozko grlo za turizem; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v razvoju tovarne
♦ 
anat. ozka medenica; film. ozki film film, širok 16 mm; jezikosl. ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege; zool. ozka trakulja; žel. ozki tir tir s 670 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
    ózko prisl.:
    ozko gledati, pojmovati kaj; to razumeš preveč ozko; ozko specializirani ljudje; ozko strokovna vprašanja; ozko odprta vrata; 
prim. ožji
SSKJ²
ozvóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
opremiti z zvočniki: ozvočiti dvorano, prostor
// dati, dodati glasbeno spremljavo: predstavo so ozvočili z Lisztovimi preludiji
♦ 
film. ozvočiti film zapisati neposredno na film ali poseben magnetofonski trak vse glasovne, zvočne sestavine filma
    ozvóčen -a -o:
    film še ni ozvočen; slabo ozvočena dvorana
SSKJ²
pálij -a m (árel.
ozek ovratni trak iz bele volne s črnimi križi, ki ga nosijo papež in metropoliti: izročiti, podeliti, prejeti palij; palij in prstan / metropolitski, papeški palij
SSKJ²
pánkeljc -a [pankəljcm (ȃ)
nižje pog. trak, trakec: okrasiti mlaj s pisanimi pankeljci
SSKJ²
párta1 -e ž (ȃ)
etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet: nevesta je imela na čelu široko parto; parta z vezenino
SSKJ²
pás -ú tudi -a m, mn. pasôvi stil. pási; im., tož. dv. pasôva tudi pása (ȃ)
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jih je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
 
ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
// ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
6. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; pospeševalni pas vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila; prehitevalni pas; (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; razmejiti vozne pasove; zaviralni pas vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila
♦ 
aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme
SSKJ²
pasíca -e ž (í)
1. oglas v tiskanem ali elektronskem mediju, navadno na stalnem mestu v obliki majhnega pravokotnika: pasice na spletnih straneh; nadnaslovi, poudarki v pasicah / velika oglasna, reklamna pasica; oglaševanje s pasicami
2. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico
// šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico
3. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo častniki okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih
♦ 
biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev
SSKJ²
paspúla -e ž (ȗ)
poševno urezan trak blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: ovratnik je okrasila s paspulo
SSKJ²
pêntlja -e ž (é)
1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo
2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah
3. petlja: sneti pentljo
♦ 
šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
SSKJ²
perforírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list
 
rač. perforirati znake na kartice nekdaj vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre
    perforíran -a -o:
    perforiran filmski trak; perforirana kartica
SSKJ²
plaménec -nca m (ẹ̄)
1. knjiž. plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi
2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence; jata plamencev / rožnati plamenci
♦ 
navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje častnik vojne mornarice
SSKJ²
plavúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga
 
nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti
SSKJ²
pleteníca -e ž (í)
1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame
2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice
3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja
● 
knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito
SSKJ²
podvéza -e ž (ẹ̑)
1. trak, navadno gumijast, za pritrjanje nogavic, hlačnic: nositi podveze; črne nogavice s podvezami
 
red hlačne podveze visoko angleško viteško odlikovanje
 
navt. vrv, s katero se rob skrajšanega dela jadra pričvrsti na križ ali deblo
2. glagolnik od podvezati: podveza popkovnice
SSKJ²
podvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza
SSKJ²
pofílmati -am dov. (ȋ)
nav. ekspr. prenesti s filmsko kamero na filmski trak: dogodek so tudi pofilmali / pofilmali so že dva njegova romana
SSKJ²
pórta1 -e ž (ọ̄)
obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
Število zadetkov: 605