Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
čòk čôka m (ȍ ó) 
  1. 1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno
    // stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
    // nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
  2. 2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
  3. 3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
    ♦     arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
SSKJ
dímast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna
    // ki je temno sive barve: dimasto govedo
  2. 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom
  3. 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela
    dímasto prisl.: dimasto bele meglice
SSKJ
dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
  2. 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice
    dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara
SSKJ
mnogoléten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima
SSKJ
nagoréti -ím dov., nagôrel (ẹ́ í) nekoliko ogoreti: ob požaru so nosilni tramovi le nagoreli / počakaj, da premog nagori začne goreti
SSKJ
ogoréti -ím dov., ogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel
  2. 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli
    ogôrel tudi ogorèl in ogorél -éla -o: od sonca ogorel obraz; bronasto ogorela polt; ogorelo drevo
    ogorèn -êna -o pog.: biti ogoren od sonca
SSKJ
ostréšje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
    ♦     arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
  2. 2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
    ●     star. vrnil se je pod domače ostrešje domov
  3. 3. redko napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza
SSKJ
pooglenéti -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli
    pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja
SSKJ
réga -e ž (ẹ́) knjiž. reža: prekriti rego z letvico; rege med opekami, tramovi / rege v lesu razpoke, špranje
♦ grad. dilatacijska rega
SSKJ
rúšiti -im, in rušíti in rúšiti -im nedov. (ú ȗ; ī ú) 
  1. 1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo
  3. 3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati
    rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se 
    1. 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali
    2. 2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas
    3. 3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka
      // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti
    rušèč -éča -e: narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov
SSKJ
shréban -a -o prid. (ẹ̄) star. razpokan, razklan: tramovi so shrebani / stara, shrebana bajta razmajana
SSKJ
strôpen -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka
♦ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
SSKJ
trám -a tudi -ú m, mn. tramóvi tudi trámi (ȃ) štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
SSKJ
tramóvje -a s (ọ̑) več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje
SSKJ
trhlenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. trohneti: les trhleni; tramovi so začeli trhleneti
SSKJ
upogníti upógnem tudi upôgnem dov. (ī ọ́, ó) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogniti gumijasto cev; upogniti karton, palico; upogniti veje navzdol, navzgor; stebelca so se od težkih cvetov upognila; tramovi so se upognili zaradi prevelike obremenitve / jekleni trak se upogne se da upogniti
    // upogniti glavo skloniti; hrbet se mu je od napornega dela upognil sključil; ramena so se mu upognila povesila
    // spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: upogniti komolec; upogniti nogo v kolenu
  2. 2. ekspr. ukloniti: fant se ni dal upogniti; upognil jih je z grožnjami / upognil je sosednje dežele si jih podredil
    // upognil je njeno šibko naravo; upogniti komu voljo zlomiti
    ●     ekspr. upogniti hrbet, koleno, tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upognil je koleno in prosil odpuščanja pokleknil je; ekspr. drevo se upogne, dokler je mlado mladega človeka je mogoče vzgojiti
    upogníti se zastar.  pripogniti se, skloniti se: upognil se je in pobral kamen
    upógnjen tudi upôgnjen -a -o: od vetra upognjena drevesa; upognjen nos kriv; upognjen starec sključen; upognjena hrbtenica kriva
    ♦     les. pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; upognjeno pohištvo
SSKJ
vzdólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi
● knjiž., redko vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobi
♦ alp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici
Število zadetkov: 17