Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bìk bíka m (ȉ í)
1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
Pleteršnik
oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
SSKJ²
preténtan -a -o prid. (ẹ̄)
nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost
SSKJ²
prirojèn -êna -o prid. (ȅ é)
ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za to
♦ biol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
// ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje
SSKJ²
razhúditi -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ȗ; ī í)
ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila
    razhúden -a -o:
    razhuden človek; razhuden je odšel
SSKJ²
samoglávnost -i ž (ā)
star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo
SSKJ²
samoglávost -i ž (ā)
star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost
SSKJ²
samovóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti
// samovolja: bili so prepuščeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za samovoljnost / počenjati nespametnosti in samovoljnosti
SSKJ²
svojevóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost svojevoljnega človeka: svojevoljnost otroka; očitali so ji svojevoljnost in trmoglavost / ekspr. tu je namesto discipline vladala svojevoljnost / podložniki so bili prepuščeni svojevoljnosti fevdalcev samovolji
SSKJ²
trdoglávost -i ž (ā) ekspr.
1. nenadarjenost: trdoglavost učencev
2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost
Pleteršnik
trmávost, f. = trmoglavost, Jan. (H.).
SSKJ²
tŕmež -a m (ȓ)
trmoglavec: pri takem trmežu je prigovarjanje odveč
● knjiž. fantova neugnanost in trmež trma, trmoglavost
Pravopis
trmoglàv -áva -o in trmogláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ) ~ fant; poud. ~ plezalec |zelo vztrajen, odločen|
trmoglávost -i ž, pojm. (á; ȃ)
SSKJ²
trmogláviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo: otrok trmoglavi; nekaj časa je še trmoglavil, potem pa popustil / trmoglavil je, naj se mu opraviči; šel bom, je trmoglavil vztrajal pri svojem mnenju
Celotno geslo Sinonimni
trmogláviti -im nedov.
z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo
SINONIMI:
ekspr. trmariti, redk. trmati1, redk. trmiti
SSKJ²
trmoglávost -i ž (ā)
lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost
Celotno geslo Sinonimni
trmoglávost -i ž
dejstvo, da kdo nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenjapojmovnik
SINONIMI:
trma, ekspr. trdoglavost, zastar. trdokornost, knj.izroč. trmež
Pleteršnik
trmoglávost, f. der Eigensinn, der Starrsinn.
Pleteršnik
trmọ̑st, f. = trmoglavost, Jan.
SSKJ²
tvój tvôja -e zaim. (ọ́ ó)
1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: tvoj avtomobil, dom; blago je tvoje, ne moje / neprav. daj mi tisto tvojo knjigo svojo / tvoj obraz; tvoje roke
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: tvoja krivda, trmoglavost / bil sem v tvojih letih, ko sem se poročil / tvoj poklic
// izraža razmerje med ogovorjenim in okolico: tvoj položaj je dober; tvoja čast je ogrožena; tvoja navzočnost me hrabri / ekspr. kako boš to naredil, je tvoja stvar
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: tvoj mož, otrok / tvoj delavec / kot pozdrav na koncu pisma: lepo te pozdravlja Tvoj (tvoj) Peter; vedno Tvoja (tvoja) Urša
4. izraža izhajanje od ogovorjenega: tvoj dar / tvojega pisma bodo veseli / tvoj nasvet, ukaz
5. pog. izraža (stalno) povezanost z ogovorjenim: tvoj avtobus že prihaja
6. v medmetni rabi, v zvezi s ti izraža čustven, navadno negativen odnos do ogovorjenega: pritoževala se je: Ti in tvoj šport; ti in tvoje ribe
● tvoj čas šele prihaja čas, ko boš uspel, se uveljavil; pog. ona ni tvoj tip ne ustreza tvojemu okusu, tvojim predstavam; tvoja kava je dobra kava, ki jo ti skuhaš; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se mi zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; evfem. on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje ni pošten, krade; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; prisl.: po tvoje že ne bomo delali; želela je, da bi bilo po tvoje da bi upoštevali tvoj nasvet, predlog; sam.:, pog. tvoj ne hodi več v službo tvoj mož; pog. tvojim je bilo pri nas všeč tvojim sorodnikom; pog. tvoja pa odlično kuha tvoja žena; pri hiši ni nič tvojega ni tvoje lastnine; pog. prav, naj bo po tvojem po tvojem mnenju; prim. vajin, vaš
Število zadetkov: 21