Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Botanika
aréola -e ž
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]
    1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
    2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
    3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: bosti
deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza]
    navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu
STALNE ZVEZE: avtomatska dereza
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
derẹ̄za -e ž
Botanika
filóm -a m
Čebelarstvo
gledíčevka -e ž
SSKJ²
gledíčija -e ž (ī)
vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdih, Gleditschia triacanthos:
Celotno geslo Sinonimni
gledíčija -e ž
vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdihpojmovnik
SINONIMI:
vrtn. gledičevka
Botanika
homológnost -i ž
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
Pleteršnik
jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.-Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn-Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
Celotno geslo Sprotni
maklúra samostalnik ženskega spola
    iz botanike manjše listnato drevo z večjimi trni in velikimi plodovi v zelenem zrnatem ovoju; Maclura pomifera 
Geologija
ornamentácija lupíne -e -- ž
požréšnež požréšneža samostalnik moškega spola [požréšneš požréšneža]
    1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požeruh
      1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požeruh
ETIMOLOGIJA: požrešen
Botanika
právi krátki pogánjek -ega -ega -jka m
Pleteršnik
psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.-C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); prim. češ. psí trní (ligustrum).
SSKJ²
ranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali
Celotno geslo Sinonimni
ranjeváti -újem nedov.
koga povzročati, delati rane
SINONIMI:
knj.izroč. ranjati
GLEJ ŠE SINONIM: prizadevati
SSKJ²
róžen1 -žna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem
 
star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno
2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
♦ 
bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz življenja Jezusa Kristusa; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
    róžno prisl.:
    rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč
     
    bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
Betonske konst.
sòvpréžna konstrúkcija -e -e ž
Število zadetkov: 28