trojánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Trojo: trojansko prebivalstvo / trojanska zgodovina
● knjiž. trojanski konj kar s prevaro, zvijačo pride v kaj, da to od znotraj oslabi, uniči
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Agamemnon
Predlog
Agamemnona samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [agamémnon], rodilnik [agamémnona]
BESEDOTVORJE: Agamemnonov
Celotno geslo
ePravopis
Slovenski pravopis
Pravopis
trójen -jna -o množil. štev. (ọ̑) trikraten: opraviti ~o delo; ~a zmaga; ~o plačilo; ~a plast; Imel je ~o vlogo: kot igralec, režiser in producent trojo
trójni -a -o (ọ̑) ~ oklep
trójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
trójni -a -o (ọ̑) ~ oklep
trójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo
Svetokriški
Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo
Svetokriški
Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
Svetokriški
Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.
Svetokriški
Patroklus -la m osebno lastno ime Patrokel: Patroclus im. ed. ſoldat ſe je od ſtraha treſil ǀ skuſi leta gvant je bil Patroclus im. ed. ſerze udubil ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla tož. ed. s' taiſtem oblezhe (IV, 473) Pátrokel, gr. Πάτροκλος, vojščak pred Trojo, Ahilov prijatelj
Svetokriški
Troja -e ž zemljepisno lastno ime 1. Troja: grosnu ſe je godilu ludem kadar Troja im. ed. je gorela ǀ AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja im. ed. je zhes, inu zhes gorelu ǀ Zhe krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio tož. ed. poshgati 2. Troyes (?): Attila krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo tož. ed. 1. Trója, gr. Τροία (in Ἴλιον), mesto na severu maloazijske sredozemske obale, katerega obleganje in uničenje opisuje Homerjev ep Iliada. 2. Verjetno je mišljeno frc. mesto Troyes.
Svetokriški
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
Število zadetkov: 12
Dostopnost