Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
trpéti -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í)
1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine
2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino
3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu
// biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna
4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem
5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo
6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi
7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge
// navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime
8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi
9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka
● 
ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela
    trpèč -éča -e:
    trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče
SSKJ²
trpljênje -a s (é)
1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje
 
rel. Kristusovo trpljenje
2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja
3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje
SSKJ²
tújski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
SSKJ²
ustrahovánost -i ž (á)
stanje ustrahovanega: trpeti zaradi ustrahovanosti
SSKJ²
vícati -am nedov. (ȋ)
star. mučiti, trpinčiti: moža je vicala in goljufala / vozniki se vicajo po slabi cesti
 
star. vicati se v peklu v krščanskem okolju trpeti
    vícan -a -o:
    vicane duše
SSKJ²
vóljen2 in volján vóljna -o tudi prid., vóljnejši (ọ́ ȃ ọ̄)
1. ki se zaradi mehkosti da upogibati, pregibati: pregnesti kit, da postane voljen; voljna šiba; kože dolgo namakajo, da postanejo voljne / spekla je voljen kruh kruh, ki se pri ugrizu takoj odlomi od kosa in se pri tem ne drobi
// ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: voljni lasje; voljno blago; po takem pranju je perilo voljno / mehek in voljen otip
2. v povedni rabi, z nedoločnikom ki ima voljo, je pripravljen za kaj: biti voljen delati, pomagati; niso voljni spreminjati kaj; elipt.: če si voljen, pa začniva; naj bo, je rekel voljen
3. nar. pripraven1, sposoben: iskati pridne in voljne delavce; biti voljen za vse
4. nar. mil, blag: imeti voljen glas / voljna zima; voljno vreme
● 
zastar. biti na vsem voljnem svetu sam popolnoma sam; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; zastar. biti voljen svojih križev voljno, vdano jih nositi; ekspr. jezik je postal pesniku voljno orodje lahko je z njim izražal, kar je hotel, želel; nar. žganje je voljno (za piti) uležano, ne ostro
    vóljno tudi voljnó prisl.:
    voljno izpolnjevati ukaze; voljno trpeti / voljno kot povelje izraža dovoljenje zapustiti vojaško urejeno vrsto; na mestu voljno izraža dovoljenje, da se v vojaško urejeni vrsti sme stati po lastni volji, sproščeno
     
    pog. zadeva je zame končana in voljno poudarja dokončnost dejstva
SSKJ²
žgalína -e ž (í)
zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini

Slovenski pravopis

Pravopis
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
Pravopis
dotrpéti -ím dov. dotrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ poraz; vznes. Dotrpela je naša mama |umrla|
Pravopis
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|

glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Pravopis
iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpel
iztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|
Pravopis
ječáti -ím nedov. jéči -íte in jêči -íte, -èč -éča; jéčal -ála in jêčal -ála, jéčat in jêčat; ječánje; (jéčat in jêčat) (á í) ~ v spanju; poud. Kostanji so ječali v burji |dajali ječanju podobne glasove|; poud. ječati kaj Odpustite mi, je ječala |govorila s slabotnim, žalostnim glasom|; poud. ječati pod čim ~ ~ tujim jarmom |trpeti|
Pravopis
mártrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; mártranje (ȃ) neknj. ljud. trpinčiti, mučiti: koga/kaj ~ delavce; ~ konje
mártrati se -am se (ȃ) neknj. ljud. trpeti, mučiti se
Pravopis
natrpéti se -ím se dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) ~ ~ med vojno
Pravopis
nazarénsko mer. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo, močno|: ~ trpeti; ~ bogat
Pravopis
nespéčen -čna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč. nespeč, buden
nespéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) trpeti za ~o; tablete proti ~i
Pravopis
pót2in pót -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ọ̑ ȗ; ọ̑) ~ na čelu; poud.: Mrzel ~ mu lije po hrbtu |Mrazi ga|; potiti krvavi ~ |zelo trpeti|
Pravopis
potíti se -ím se nedov. pôti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; potênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) ~ ~ po vsem telesu; poud. potiti se za kaj ~ ~ ~ preživetje |truditi se, prizadevati si|
potíti -ím (í/ȋ í) poud., z notranjim predmetom kaj ~ hladen pot |izločati pot, znoj|; ~ krvavi pot pri delu |zelo se truditi, trpeti|
Pravopis
potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|
Pravopis
prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge
Število zadetkov: 194