Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izkŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki
// odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla
2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples
    izkŕčen -a -o:
    izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina
SSKJ²
obráščati -am nedov. (á)
1. rastoč biti, nahajati se okrog česa: grmovje obrašča potok
2. rastoč biti, pojavljati se na (vsej) površini: hišo obrašča bršljan / gozd obrašča hrib
    obráščati se 
    delati nove poganjke (iz stebla): trsje se je začelo obraščati
SSKJ²
šelestéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo
    šelestèč -éča -e:
    šelesteči listi papirja; šelesteča svila; veje, šelesteče v vetru
SSKJ²
tŕsje -a s (r̄)
1. več trsov, trsi: s trsjem poraslo močvirje / iz trsja narejeni čolni / obrezovati, privezovati trsje
2. nar. vinograd: delati v trsju
SSKJ²
verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. zaporedno sklepati pravne posle, navadno z namenom izogibanja zakonskim določilom: verižiti kredite, pogodbe; verižiti zaposlitve za določen čas / dogodki se verižijo si sledijo drug za drugim
2. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami
3. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje; trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo
4. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico
● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo

Slovenski pravopis

Pravopis
tŕsje -a s, skup. (ŕ; ȓ) obrezovati ~; pokr. vzh. |vinograd|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
tŕsje -a s
več trsov, trsi kot celotapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: vinograd

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
tȓs -a m
Celotno geslo Etimološki
tȓst -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič (Let.).
Pleteršnik
podžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) darunter mit der Sichel abschneiden; (trsje) p., das Unkraut im Weingarten mit der Sichel abschneiden, unterschneiden, jvzhŠt.; — 2) das Getreide vor dem Schossen abschneiden, schröpfen, Cig., Jan.
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Pleteršnik
stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.-C.; — betrügen, Volk.-M.
Pleteršnik
trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
Pleteršnik
tȓsje, n. coll. die Weinstöcke, die Rebenpflanzung, der Weingarten, Cig., Št.; t. zasaditi, v t. iti, v trsju delati, Št.; — trsjè, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
trsǫ̑vje, n. coll. = trsje, M.
Pleteršnik
zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
tèrsje -a s trsje, trte: Tersje na réd stoji kak vojácje BJ 1886, 30
Prekmurski
tr̀stje -a s
1. trstje, trstike: trsztovina gde rogosz i trsztjé raszté AI 1875, br. 1, 6; Kê grèh, kak szláp trsztje, szemtam goni KAJ 1848, 210; Pokáraj zvirino vu trsztji TA 1848, 53; gláva naſſega Goszpodna ſz-trſztjom pobitta KM 1783, 64; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7
2. trsje, trte: goric zemla, gde trsztje vöpreislo AI 1875, br. 1, 5; Ki trsztje scsé küpiti AI 1875, kaz. br. 8; gorice, stera zemla sz-trsztjami poszajena AI 1875, br. 1, 6

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
rokitje [rokítje] samostalnik srednjega spola

trsje

Število zadetkov: 22