Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SSKJ
barbêra -e ž (ȇ) agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
SSKJ
brájda -e ž (ȃ) po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda
// ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda
SSKJ
brstéti -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti
    brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve
SSKJ
cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
  2. 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
    ♦     fiz. nevtroni cepijo izotop urana
  3. 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
  4. 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
    ●     ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti
    cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
SNB
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli
2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E ← frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
SSKJ
črnína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli
  2. 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine
  3. 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina
    // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva
  4. 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini
SSKJ
diréktor2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja
// vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja
SSKJ
divják -a m (á) 
  1. 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
    // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje
  2. 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
    // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok
  3. 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
  4. 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu
SSKJ
evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober
    evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
SSKJ
fránkinja -e ž (ȃ) agr.  
  1. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo
  2. 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo
SSKJ
gnéd -a m (ẹ̑) agr. trta z rdečkastimi grozdi, ki se goji na Primorskem in na Krasu: v plante so sadili slabe, toda rodovitne trte, posebno gned
SSKJ
izabéla -e ž (ẹ̑) samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi: vinograd je zasajen z izabelo / na brajdi že zori izabela
// vino iz grozdja te trte: nalil mu je kozarec izabele
SSKJ
izsŕkati -am dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s srkanjem spraviti kaj tekočega iz česa: izsrkati limonado po slamici; drevo izsrka vlago iz zemlje / izsrkati sok iz pomaranče izsesati
  2. 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: v toliko letih je trta izsrkala zemljo / bolezen mu je izsrkala moči
    izsŕkan -a -o: izsrkan med
SSKJ
jókati tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 
  1. 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
    // jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka
    ●     ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo
    // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
  2. 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem
  3. 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje
    jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja
    jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti
    ♦     muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi
SSKJ
kabernét -a m (ẹ̑) agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta
SSKJ
kardinál -a m (ȃ) 
  1. 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale
  2. 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal
    ♦     agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
SSKJ
kávčina -e ž (ȃ) agr. trta s temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s kavčino
// črno vino iz grozdja te trte
SSKJ
klínton -a m (ȋ) agr. samorodna trta z majhnimi, temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s klintonom
SSKJ
kraljevína -e ž (í) 
  1. 1. država, ki ji vlada kralj: švedska kraljevina
    // državna ureditev, v kateri vlada kralj: kraljevina in republika / razglasiti državo za kraljevino
  2. 2. agr. trta s svetlo rdečimi grozdi: gojiti kraljevino
    // belo vino iz grozdja te trte: piti kraljevino
Število zadetkov: 100