Fran > Jezikovna

Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.

Rad bi vas vprašal, kaj pomeni ddr. pred imenom, dvojni doktor ali doktor doktor?

Ali se enak pristop uporablja tudi pri znanstvenem magisteriju? Torej dmag., kar bi pmenilo dvojni magister, ali mmag., torej magister magister.

Ali pa se za dvojni trud za pridobitev dveh magisterijev sploh ne navaja?

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Spoštovani, sem Senovčanka in nas so učili, da je pravilna pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena Senovo -ski: senovski, npr: senovski premog, Senovski potok ... Za nepravilno (t. i. popačeno) končnico -ški smo dobili v OŠ slabo oceno in zato smo si zelo dobro zapomnili, kako moramo pisati in govoriti. V krajevnih zapisih se zadnja leta pojavlja občasno zapis senovški -a -o, kar starejšo generacijo »občutljivih domorodcev« precej moti. Po pregledu Krajevnega leksikona (2009) smo začudeni ugotovili, da je končnica -ški tudi tam. Marsikomu je Krajevni leksikon norma, pravilo. Ali dejansko je? Kako bi vi obravnavali naš problem? Hvala za vaš čas in trud.

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?

• Najlepše je začeti iskati izgovore, kot so: »Nimam denarja,« ali »Težko mi je zaslužiti.«
• Imate prav, da je trditev: »Ko bi bil lahko vedno srečen,« pretirana.
• Strokovnjaki vam bodo na primer govorili: »Bodite previdni glede razkuževanja rok,« ali »Ne izpostavljajte se pretirano v družbi drugih,« takšne zadeve.
• Lahko bi torej sklenil: Nisem dovolj dober, ker premalo znam, ali Nisem dovolj dober, ker nisem končal šole.
• Kot pravite, je za prepričanje »lepo je, da sem živ,« najprej narediti v življenju preskok.

Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:

• Najpomembnejša dejavnost v življenju je prispevati, zato se je dobro usmeriti na dejavnost prispevka k drugim. V harmoniji lahko živimo v povezavi s prispevkom k drugim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.