Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žéjen -jna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ki čuti potrebo po pijači: žejen bolnik, otrok; od tu ne boste odšli lačni in žejni; zelo žejen; žejen kot duša v vicah; žejen kot žolna
    // ekspr. ki izraža žejo: naredil je nekaj žejnih požirkov / vreči žejen pogled proti krčmi
  2. 2. ekspr. ki ima premalo vlage, mokrote: žejne rože; žejna polja
  3. 3. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: žejen domače besede; dobrote in ljubezni žejni otroci; žejen plesa; množica je žejna in lačna pravice
    ●     ekspr. človek z večno žejnim grlom z veliko, nepotešljivo potrebo po (alkoholnih) pijačah; ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga
    žéjno prisl.: žejno brati
SSKJ
žèp žêpa m, mest. ed. žêpu in žépu (ȅ é) 
  1. 1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi
  2. 2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami
  3. 3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi
    // voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa
  4. 4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep
    ●     ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; žarg., aer. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
    ♦     mont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
SSKJ
žíljka -e ž (ȋ) bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka
SSKJ
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í) 
  1. 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
  2. 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
  3. 3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
    // s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
  4. 4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
  5. 5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju
    // v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
  6. 6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno
    // kako živiš
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
  7. 7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
  8. 8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
    // ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
  9. 9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
    // navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
  10. 10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
    // v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja
    // ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
  11. 11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
  12. 12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
    // biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
  13. 13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
  14. 14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali
    // z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
  15. 15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
    ●     ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
    živèč -éča -e: še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
    živét -a -o: predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice; prim. živel

Slovar novejšega besedja

SNB
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
SNB
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
SNB
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: Tu je mogoče slišati albanščino, romunščino, srbščino, makedonščino, bolgarščino in celo gruzijščino, zato se zdi, kakor da se je mesto povrnilo v svoje turške ali celo bizantinske čase E iz grúzijski po imenu države Gruzija
SNB
jógurtni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurt
    jógurtna revolúcija -e -e ž (ọ̑, ú)
    1. organizirana zborovanja, demonstracije proti takratni oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989: V Beogradu so Vojvodino le tu in tam imenovali avtonomna pokrajina, a ta si po političnih spremembah prizadeva za formalno vračanje politične avtonomije, ki jo je po jogurtni revoluciji ob koncu osemdesetih odpravil stari režim
    2. oznaka za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim oblastnim strukturam na različnih nivojih: V nekaterih krajih se lahko zgodi jogurtna revolucija po slovensko
SNB
martínčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
brezskrbno poležavati na soncu: Največ je tu mladih, obeh spolov, ki se martinčkajo na soncu, veseleč se prihajajočega poletja E (↑)martínček
SNB
peer-to-peer -- cit. [pír-tu-pír] v prid. rabi (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na omrežje, sistem enakovrednih računalnikov, zlasti za izmenjevanje datotek, ki jih vsak uporabnik deli z vsakim drugim: peer-to-peer omrežje in omrežje peer-to-peer; Raziskave kažejo, da se odjemalci, ki odkrijejo ugodnosti izmenjave glasbe s peer-to-peer tehnologijo in skladiščenja glasbe v novih elektronskih formatih, praviloma ne vračajo k starim medijem E ← agl. peer-to-peer, dobesedno 'enak enakemu', iz peer 'kdor je na isti stopnji po starosti, izobrazbi ali položaju' iz (↑)pár
SNB
povzpétniški -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na povzpetnike ali povzpetništvo: povzpetniški politiki; povzpetniška elita; Bogata trojka je v zadnjih letih v Italiji postavila denarno mejo, ki se ji le tu in tam približa kak manjši klub, podprt s povzpetniškimi načrti bogatega posameznika E (↑)povzpétnik
SNB
refléksnocónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) v alternativni medicini
ki se nanaša na refleksno cono: Tu se lahko odločite za celo vrsto ročnih, podvodnih in refleksnoconskih masaž E iz refléksna cóna
SNB
spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
1. vzeti, ukrasti: Pravkar mi je nekdo spizdil uro
2. izginiti, oditi: Spizdi od tu, preden pokličem policijo E ↑pízditi
SNB
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog.
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
SNB
tránsevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki se nanaša na različna evropska območja, jih povezuje, poteka čeznje; čezevropski: Vključujemo se v transevropske koridorje, tako cestne kot tudi železniške, in tu je promet neizbežno vsak dan večji E (↑)trans… + (↑)evrópski
SNB
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē)
ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'
    transparêntno prisl. (ē)
    Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
Glasuj SNB
up to date -- -- -- cit. [áp tu dêjt] v prid. rabi (ȃ, ȇ)
ki je seznanjen z najnovejšimi dogajanji in smernicami na določenem področju: Zanj je značilno, da je zelo up to date s tehnologijo E ← agl. up to date 'najnovejši, nedaven' iz up 'navzgor, bliže', to 'k' in date 'datum, rok'
SNB
vsèživljênjski -a -o prid. (ȅ-ē)
ki traja vse življenje: vseživljenjski proces; vseživljenjska rehabilitacija; vseživljenjsko učenje; spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja; Udeležba na vsakem pomembnem srečanju se razlikuje od navadnega potovanja, na katerem si ogledujemo znamenitosti, saj se tu sklenejo vseživljenjska prijateljstva E iz vsè življênje
SNB
zíher1 -- prid. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu, v povedni rabi
gotov, prepričan: Ziher sem, da bo ta film dobil oskarja E ← nem. sicher
    zíher2 prisl. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
    gotovo, nedvomno: Tu okoli ziher ni nobenega muzeja
Število zadetkov: 459