Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
dáši samostalnik moškega spola
    jušna osnova iz alg in posušenih fermentiranih rib, po izvoru iz Japonske 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dashi iz jap. dashi ‛izvleček’, okrajšano iz dashi-jiru ‛izvleček, sok, juha’
Celotno geslo eSSKJ
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn]
    pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
SSKJ²
prepógnjenka -e ž (ọ̑)
1. zal. tiskano delo iz enega prepognjenega lista: izdati prepognjenko; barvna prepognjenka
2. pica, pri kateri je ena polovica prepognjena čez drugo: mediteranske prepognjenke; tunina prepognjenka / pica prepognjenka
Vorenc
tolst prid., F15, adipatum, -ti, tolſta ẛhpiẛha; cynomoriun, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; larus, -ri, ena tolſta zherna tyzhiza, je vſelei per vodah; obesus, -a, -um, tolſt, vampaſt, pitan, rataſt, debel, inu okrogil; omasum, -mi, danka, ſvinṡki ṡhelodez, enu tolſtu zhrivu; opimus, -a, -um, tólſt, bogat, rodoviten, nuzen; perpingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; pingvescere, tolſt, ali debel perhajati; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tólſt, maſtan, debel, vpitan; sagina, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; subpingvis, -ve, debelkaſt, tolſt; thunnus, -ni, tunina, tolſta morṡka riba
  1. tolstejši , habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tolst prid., inula, -ae, enula, veliki koren [Vorenc] tolste Scopoli [Pohlinov pripis k inula,ae, enula]
Celotno geslo eSSKJ
tún túna samostalnik moškega spola [tún]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna
STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna
Celotno geslo eSSKJ
túna túne samostalnik ženskega spola [túna]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
túna -e ž
Celotno geslo Sprotni
túnin pridevnik
    1. ki je, se pridobiva iz tune 
      1.1 ki je iz mesa tune  
      1.2 ki vsebuje meso tune  
Celotno geslo eSSKJ
tunína tuníne samostalnik ženskega spola [tunína] ETIMOLOGIJA: ↑tuna
SSKJ²
tunína -e ž (ī)
1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine
2. zastar. tun, tuni: ujeti tunino
● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke
Pravopis
tunína -e ž, snov. (í) ~ v olju
Celotno geslo Sinonimni
tunína -e ž
meso tunepojmovnik
SINONIMI:
tunovo meso, tunino meso
GLEJ ŠE SINONIM: tunolovka
Celotno geslo Pohlin
tunina [tunína] samostalnik ženskega spola
  1. ribja juha
  2. kosi tunovega mesa
Vorenc
tunina ž, F3, cordyla, vel cordyla, morṡka maihina tunina riba; pelamis, -dis, tunina, morṡka riba; thunus, -ni, tunina, tolſta morṡka riba
Število zadetkov: 15