Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja
SSKJ
béj -a m (ẹ̑) 
  1. 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji
  2. 2. nekdaj vladar Tunisa
SSKJ
cár -ja m (ȃ) 
  1. 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
  2. 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
    ●     žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost
SSKJ
čítluk -a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu
SSKJ
dúšman -a m (ȗ) zastar. sovražnik, zlasti Turek: bojevati se z dušmani / aziatski, turški dušmani
SSKJ
eksprésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki
// ekspresna pomorska proga Benetke—Dubrovnik-Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
    eksprésno prisl.: ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.: pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
SSKJ
jéz -a in -ú m, mn. jezóvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami
// utoniti v jezu v vodi ob jezu
// knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren
SSKJ
kindžál in kíndžal tudi kinžál -a m (ȃ; ȋ; ȃ) v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal
SSKJ
martolóz -a m (ọ̑) 
  1. 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi
  2. 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz
SSKJ
méd -ú in -a m (ẹ̑) 
  1. 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med
    // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu
  2. 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj
  3. 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
    ●     ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
    ♦     čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
SSKJ
mejáš -a m (á) 
  1. 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom
  2. 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari
  3. 3. knjiž., redko obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega področja; psihološke posebnosti mejašev
    // nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši
    ♦     zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem
SSKJ
nágelj -na [gəl] m (á) okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti: na oknih so cveteli nageljni; gojiti, zalivati nageljne; odtrgal je nagelj in si ga zataknil v gumbnico; beli, rdeči nageljni / šopek nageljnov / gorenjski nagelj z razvejenim visečim steblom in živo rdečimi cveti; vrtni nagelj
// poljud., v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj: vrtnice in turški nageljni
♦ bot. brkati nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, Dianthus barbatus; navadni nagelj okrasna rastlina z maloštevilnimi rožnatimi ali škrlatnimi cveti v socvetjih, Dianthus carthusianorum; vrtn. šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti
SSKJ
nèprenéhen -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 
  1. 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si
  2. 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali
    nèprenéhno prisl., redko  neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim
SSKJ
oblastník -a m (í) nav. ekspr. kdor ima, izvaja oblast v določeni družbi: ob kapitulaciji so oblastniki pobegnili v tujino; civilni, vojaški oblastniki; fašistični oblastniki; age, begi in drugi turški oblastniki / proslave so se udeležili najvišji oblastniki predstavniki oblasti
// star. predstojnik, voditelj: cerkveni, šolski oblastniki
SSKJ
osmánski in ósmanski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: upadanje osmanske moči / osmanska država
SSKJ
ostròg in ostróg -óga m (ȍ ọ́; ọ̑) star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu
SSKJ
otománski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: otomanski vpadi na slovensko ozemlje / otomansko cesarstvo
SSKJ
padišáh -a m (ȃ) v nekaterih azijskih deželah, nekdaj naslov za vladarja: oblačila jim je podaril padišah / turški padišah
SSKJ
psoglávec -vca m (ȃ) 
  1. 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih
  2. 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi
SSKJ
sréčanje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. glagolnik od srečati: hotel se je izogniti srečanju z njim; doživeti nenavadno srečanje; naključno srečanje; že po prvem srečanju sta si bila všeč / tiri za srečanje vlakov / idejno je nanj vplivalo srečanje z deli klasikov marksizma
  2. 2. prihod s kom skupaj z določenim namenom: dogovoriti se za srečanje / kratko srečanje ob turški kavi / državnika sta imela več srečanj
    // prihod določenih ljudi skupaj z določenim namenom: organizirati srečanja; prirediti srečanje nekdanjih internirancev; mednarodno srečanje slavistov; pisateljsko srečanje / družabno, tovariško srečanje
  3. 3. tekmovanje, tekma: odigrati srečanje; košarkarsko, rokoborsko srečanje; polfinalno srečanje; srečanje atletskih reprezentanc
Število zadetkov: 26