Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka
Celotno geslo Frazemi
ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]
Celotno geslo eSSKJ16
asirerski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bridek -dka -o pridevnik
1. ki je povezan z velikim, hudim trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
1.1 ki je velik, hud
2. ki je povezan z duševnim neugodjem, trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
FREKVENCA: 122 pojavitev v 26 delih
Celotno geslo eSSKJ16
butrih -a samostalnik moškega spola
slabšalno kdor ima velik, debel trebuh kot znamenje bogastva, lakomnosti, pohlepa; SODOBNA USTREZNICA: trebuhar
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Jezikovna
Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Celotno geslo Frazemi
klánje Frazemi s sestavino klánje:
ne bòj, mesársko klánje, mesársko klánje
Celotno geslo Etimološki
korúza -e ž
Svetokriški
krščanski1 -a prid. krščanski: En Katolish Karshanski im. ed. m Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ cella karshanska im. ed. ž gmaina ima vekshi urshoh klagovati ǀ S. katholish kershanska im. ed. ž Cerqu je sa vaſs proſsila ǀ na ſreid Pungrada s: karshanske rod. ed. ž Cerkve ǀ kezerio je bil ſapuſtil, inu ſvetloba kershanske rod. ed. ž vere ratal ǀ Vy nejſte pokorni … vashi Materi Sveti Katholish Karshanski daj. ed. ž Zerkvi ǀ je k'pravi viri kershanski daj. ed. ž katolishki prepravil ǀ on ima regerat ta karshanski tož. ed. m folk ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko tož. ed. ž Zerku ǀ je hotel sydat ſvojo katolish kershansko tož. ed. ž Cerku sa grund ǀ ſmò rojeni v' Sveti katolish karshanski mest. ed. ž Zerkvi ǀ vſe nashe hribe, inu doline bosh s' Karshansko or. ed. ž Kryvio pofarbal ǀ de bi njemu pomagali ty Karshanski im. mn. m Firshti Turka is te ſvete deshele pregnati Tvorjeno iz krščȃn ‛kristjan’ ← lat. christiānus ‛krščanski, kristjan’ ← gr. χριστιᾱνός ‛kristjan’.
Pleteršnik
nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
Jezikovna
Nova prekrivanka: »infodemija«

V rabi opažam vedno več prekrivank, med njimi je aktualna »infodemija«. Zanima me, če je te besede mogoče uporabljati tudi v knjižni rabi.

Svetokriški
odbiti -bijem dov. odbiti: de bi Turka samogli od Dunaia od biti nedol., inu Turzhio sapoditi ǀ popade en Kamen luzhij v'eniga pſa, nogo mu odbie 3. ed. ǀ En dan sazhne garmeiti, ter treshi v' leta ſteber, ter en ſam pushtob odbie 3. ed., namrezh C ǀ glavo, inu rokè ſi odbije 3. ed. ǀ ſtrela nebeska je bila odbila del. ed. ž taiſti pushtop C
Pleteršnik
oklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) behacken, abästen: drevo o.; vršiče o. drevju, die Bäume abkappen, Cig.; — 2) o. koga, jemanden abprügeln; o. Turka, den Türken eine Niederlage beibringen, Navr. (Let.).
Svetokriški
pregnati -ženem dov. pregnati, izgnati: je imel te paklenske spake premagat, inu is Egypta pregnati nedol. ǀ Ceſſarju Henricu VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall kateriga obena arznia nej mogla pregnat nedol. ǀ ta ſvetla Daniza preshene 3. ed. to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti vus volni ſvejt ǀ nuzna, inu shlatna arznia! Katera od naſs preſhene 3. ed. vſe duhoune bolesni ǀ de bi hudizha od njega pregnal del. ed. m ǀ ta proshna bò Turka od Dunaia, inu od nashe deshele pregnala del. ed. ž ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala del. ed. ž ſmrad ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali del. mn. m petnajst taushent hudizhu ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale del. mn. ž
Celotno geslo Frazemi
ríčet Frazemi s sestavino ríčet:
íti ríčet píhat, íti v ríčet, jésti ríčet, otépati ríčet, píhati ríčet, pójdi v ríčet
Terminološka
Samoniklo gibanje
Za angleški termin grassroots movement še ni ustaljenega slovenskega termina. Pojem označuje gibanje, ki se začne v neki lokalni skupnosti ali nekem lokalnem okolju, tudi regiji, in želi vplivati na določene politične ali gospodarske odločitve v širšem okolju, tako na ravni občine, regije kot tudi države ali celo mednarodno. Pojem bi lahko označevale zveze, kot so ljudsko gibanje , lokalno gibanje , gibanje od spodaj navzgor , gibanje navadnih ljudi . V članku Samoniklo prizorišče (Wikipedija, Prosta enciklopedija, 26. 2. 2024) se za javni prostor oziroma prizorišče, ki se organizira »samo«, tj. z lastno pobudo in iniciativo vključenih, uporablja termin samoniklo prizorišče , primer je recimo Metelkova mesto. Po analogiji bi tako lahko govorili o samoniklem gibanju . Vendar pa glede na razlago samonikel v SSKJ2 slovenski izraz le deloma ustreza opisanemu pojmu. Morda bi bil najustreznejši izraz gibanje civilnih iniciativ ali gibanje civilnih pobud , a na spletu zaenkrat ni primerov rabe. Razlaga v SSKJ2 civilno iniciativo opredeljuje kot 'organizirano skupino občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi'. Prosim za vaše mnenje.
Celotno geslo Frazemi
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči
Pleteršnik
teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
Svetokriški
Turčija -e ž zemljepisno lastno ime Turčija: taku nanaglim je is Turzhje rod. ed. v' nashe deshele planil ǀ Turki ſo po mory v' Turzhio tož. ed. pelali ǀ bodo nashi yh is Ogerske deshele pregnali, inu v' Turzhio tož. ed. sapodili ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio tož. ed. sapoditi ǀ v'Turzio tož. ed. sapodili Mišljeno je Turško cesarstvo.
Število zadetkov: 29