Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
Terminološka
Sedeče vedenje
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
Terminološka
Semenski kapital
Ali je slovenski termin semenski kapital primeren ustreznik za angleški termin seed capital ali bi bilo bolje – zaradi lažjega prepoznavanja pojma, ki ga termin označuje, oz. sporazumevanja – pristati kar na angleški termin z zapisom v narekovajih? Termin semenski kapital po 4. členu Zakona o družbah tveganega kapitala označuje kapital, ki je potreben pri financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja. Gre v glavnem za kapital podjetnika, njegovih prijateljev in partnerjev, potreben v času nastajanja in razvijanja podjetniške ideje; v tej fazi lahko obstajata tudi vzorčni proizvod oz. storitev, ki pa nista razvita do faze, da bi ju lahko poskusno proizvajali. Semenski kapital je prva stopnja od skupno sedem stopenj tveganega kapitala (ang. venture capital ) (M. Tajnikar, 2006: Tvegano poslovodenje ).
Ali je slovenski termin semenski kapital primeren ustreznik za angleški termin seed capital ali bi bilo bolje – zaradi lažjega prepoznavanja pojma, ki ga termin označuje, oz. sporazumevanja – pristati kar na angleški termin z zapisom v narekovajih? Termin semenski kapital po 4. členu Zakona o družbah tveganega kapitala označuje kapital, ki je potreben pri financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja. Gre v glavnem za kapital podjetnika, njegovih prijateljev in partnerjev, potreben v času nastajanja in razvijanja podjetniške ideje; v tej fazi lahko obstajata tudi vzorčni proizvod oz. storitev, ki pa nista razvita do faze, da bi ju lahko poskusno proizvajali. Semenski kapital je prva stopnja od skupno sedem stopenj tveganega kapitala (ang. venture capital ) (M. Tajnikar, 2006: Tvegano poslovodenje ).
SSKJ²
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
// nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
2. nar. zvoziti1: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
// nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
// vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
// nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
2. nar. zvoziti1: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
// nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
// vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist
- speljáti se nav. ekspr.
1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu
2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu
3. pog., navadno v velelniku čim prej oditi, izginiti: zagrozila mu je, naj se spelje, sicer bo poklicala policijo / daj, spelji se že!; samo spelji se!
- spelján -a -o:
čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče;
Celotno geslo
Frazemi
stòl Frazemi s sestavino stòl:
obsedéti med dvéma stôloma, sedênje na dvéh stôlih, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih
obsedéti med dvéma stôloma, sedênje na dvéh stôlih, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih
Celotno geslo
Frazemi
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
Pravopis
Pravopis
tvégav -a -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~ človek; neobč. ~o dejanje tvegano; postati ~
tvégavost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
tvégavost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost