Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
furúnkul -a m (ú) zdrav. (tvor)
Celotno geslo eSSKJ
genealóg genealóga samostalnik moškega spola [genealók genealóga]
    kdor se ukvarja z genealogijo; SINONIMI: rodoslovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Genealoge in lat. genealogus iz gr. geneálogos iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + tvor. od gr. lógos ‛beseda, govor’
Celotno geslo eSSKJ
grboslôvje grboslôvja samostalnik srednjega spola [gərboslôu̯je]
    veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: heraldika
ETIMOLOGIJA: ↑grb + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Celotno geslo Etimološki
hȋrati -am nedov.
Pleteršnik
izmétati 1., -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno-Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
Pleteršnik
izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.-C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
Celotno geslo Pohlin
jasla [jásla] samostalnik ženskega spola

tvor, absces

Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
SSKJ²
karbúnkel -kla tudi karbúnkul -a m (ú)
med. tvor z več strženi:
Celotno geslo eSSKJ
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
karcinọ̑m -a m
Celotno geslo Frazemi
kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel, kôzla v zélnik spustíti, postáviti kôzla za vrtnárja, smrdéti kot kôzel, stréljati kôzle, ustrelíti kôzla, žŕtveni kôzel
Celotno geslo eSSKJ
krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôu̯je]
    1. veda o krasu in kraških pojavih
      1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
SLA 1
krešinca
Celotno geslo Pohlin
kužnik [kȗžnik] samostalnik moškega spola
  1. tvor, ulje, ognojek
  2. bolnik, ki ima kugo
Celotno geslo eSSKJ
leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je]
    literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: beletristika
ETIMOLOGIJA: ↑lep + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’, dobesedno prevedeno iz frc. belles-lettres - več ...
Celotno geslo Sprotni
meroslovec samostalnik moškega spola
    kdor se ukvarja z meroslovjem, izvaja nadzor ustreznosti merilnih naprav 
ETIMOLOGIJA: iz mera + slovec, iz tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
SLA 1
metljaj
Celotno geslo NESSJ
mrtvoud
Celotno geslo eSSKJ
obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je]
    1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu
      1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Število zadetkov: 100