Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Celotno geslo Frazemi
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj
Celotno geslo eSSKJ16
darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje
2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo
2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada
FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih
Gledališče
Dottóre -ja m
SSKJ²
odrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal; glavo mi lahko odrežeš, če ni res
// z rezanjem odstraniti del česa: kol je predolg, treba ga bo odrezati; odrezati peclje rožam / dati odrezat plašč
// z rezanjem ločiti od večje količine: odrezati več kosov blaga; odreži toliko masla, kolikor ga potrebuješ / odrezal mu je kruha in mesa
2. nav. ekspr. onemogočiti dostop do kakega območja, kraja, vzdrževanje zvez z njim: z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja; nasprotnikovo ladjevje jih je odrezalo od kolonij; zapadli sneg jih je popolnoma odrezal od mesta / publ. odrezati dovoz, umik onemogočiti ga z nadzorovanjem poti
3. ekspr. nenadoma prenehati govoriti, igrati: muzikanta sta odrezala / hipoma so odrezali pogovor / dovolj je za nocoj, je odrezal in vstal
// ustaviti, prekiniti: na kratko je odrezal njegov napad; to je rekel, da bi odrezal njegovo pripovedovanje
4. publ. opraviti, uspeti: pretvarjal se je, da bi pri njem bolje odrezal; ne vemo, kako bomo v gospodarstvu odrezali drugo leto / pri medu je dobro odrezal dosti ga je pridelal; dosti je iztržil zanj; še slabše bi odrezal, če bi najel drugega še bolj neugodno bi bilo
● ekspr. po tej pogodbi so državi odrezali precejšen kos ozemlja vzeli; ekspr. v službi so ga odrezali odstavili s položaja, onemogočili; publ. kot predavatelj je še kar odrezal se je še kar odrezal
    odrézati se ekspr.
    1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost; izkazati se: domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal / nekatere občine se pri dajanju prispevkov niso odrezale jih niso dale dosti
    ●     ekspr. darovalec se je (dobro) odrezal dal je veliko, drago darilo
    2. na kratko, učinkovito odgovoriti: ne bi mislil, da se zna tako odrezati; vprašanje ga ni spravilo v zadrego, mojstrsko se je odrezal / kar sami povejte, saj ste dovolj učeni, se je odrezal fantič
    odrézan -a -o:
    zaradi poplave odrezani predeli; biti odrezan od sveta; odrezane veje; prisl.: odrezano odgovoriti, reči; odrezano je utihnil
Besedje16
pismaučeni (pisma učeni) posam. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Pleteršnik
písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu-Erj. (Torb.).
SSKJ²
pròst prôsta -o stil. -ó prid., prostêjši in prôstejši (ȍ ó)
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge
    prôsto stil. prostó prisl.:
    prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu
    ●     govoriti prosto brez pisne priprave, predloge
    ♦     šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah
    prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.:
    užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó
Celotno geslo Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Pravopis
učèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; preveč ~ izraz; star. učen česa biti ~ branja vešč, sposoben
učêni -a -o (é) star.: odločiti se za ~ poklic izobraženski; ~e šole visoke šole, univerza
učêni -ega m, člov. (é) star. učenjak
učêno -ega s, pojm. (é) povedati kaj ~ega
učênost -i ž, pojm. (é)
Svetokriški
učen -a prid. učen: skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak: ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
Celotno geslo Sinonimni
učêni -a -o prid.
GLEJ ŠE: učenjak
SSKJ²
učíti -ím nedov. (ī í)
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati
// s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino
2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov
3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja
4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom
5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače
6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika
    učíti se 
    1. s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti se kuhanja; učiti se plavati; učiti se iz knjig, po knjigah; učiti se od očeta / učiti se klavir igranja klavirja
    // s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev
    // prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet
    2. navadno s prislovnim določilom biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo: uči se slabo, za silo / kako se kaj učiš v šoli
    3. pog. usposabljati se za kak poklic, kako obrt: učiti se za kovača, šiviljo; učiti se v trgovini / učiti se obrti
    4. zastar. študirati, šolati se: učiti se za pravnika
    5. na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost: učiti se natančnosti / učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše
    // prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah
    6. s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja: učiti se iz jezika ljudstva; učiti se od starih Grkov / učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota
    ●     ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenje
    ♦     psih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom
    učèč -éča -e:
    učeč otroke, se je tudi sama izobraževala; pridno se učeči otroci; učeče osebje šole
    ♦     med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni
    učívši zastar.:
    ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli
    učèn -êna -o
    1. deležnik od učiti: tako sem bil učen že doma in tako delam
    2. nav. ekspr. ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: učen človek; biti zelo učen / postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov
    ●     nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
    // ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave
    3. nav. ekspr. zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv: učeni izrazi; razpravljati o učenih stvareh / ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel
    4. star. izveden, izobražen: učeni in ljudski pesniki / učeni in laični sodniki / govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne
    5. star. nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje: končati učene šole / odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni
    6. zastar. vešč, sposoben (na osnovi učenja): biti učen branja, ročnih spretnosti / grščine najbolj učen profesor
    7. zastar. ki se razume na kaj, pozna kaj: kmet, učen pravu; v Sveto pismo učen človek; prisl.: učeno govoriti; to se sliši zelo učeno; sam.: rad pove kaj učenega; star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki
Besedje16
vpismivučeni gl. pismo, učeni, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Število zadetkov: 14