Zadetki iskanja
Svetokriški
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
Svetokriški
Ivo -a m osebno lastno ime Ivo: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Beſedniki S. Iua tož. ed. (II, 194) Sv. Ívo, frc. Yves (1040–1117), učenjak cerkvenega prava
Pleteršnik
izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
Svetokriški
Kasiodorus m osebno lastno ime Kasiodor: Caſſiadorus im. ed. je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ poshlushajte kaj vam pravi Caſsiadorus im. ed. ǀ Inu Caſſiodorus im. ed. tudi poterdi Flávij Mágnus Avrélij Kasiodór, lat. Flavius Magnus Aurelius Cassiodōrus (480–575), rimski državnik, učenjak in zgodovinopisec
Svetokriški
Manucius m osebno lastno ime Manucij: kakor nekadaj je bil ſturil Filonides od kateriga pishe Manutius im. ed. (III, 374) Áldo Manúcij, it. Aldo Manuzio, srlat. Aldus Manutius (1449–1515), učenjak in tiskar; → Mansius
Pleteršnik
osobȋnski, adj. Privat-: "o. a ne obeč pašnjak" Erj. (Torb.); osobinski učenjak, ein Privatgelehrter, LjZv.; osobinske šole, DZkr.
Svetokriški
Skotus m osebno lastno ime Skot: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Sedulius. Scotus im. ed. (III, 428) Sedúlij Skót (9. stol.), učenjak in pisec
Svetokriški
Tritemius m osebno lastno ime Trithemius: sakaj Trithemius im. ed. je djal ǀ katerimu Trithemius im. ed. je djal ǀ kakor Trithemius im. ed. pishe ǀ Inu Trithemius im. ed., kakor tudi Armachanus pisheo Johannes Trithemius (1462–1516), benediktinski opat v Sponheimu v Nemčiji, učenjak
Svetokriški
učen -a prid. učen: skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak: ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
Svetokriški
učenik -a m modrec, učenjak: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik im. ed. Seneca ǀ Kakor en Vzhenik im. ed. pravi ǀ kakor je samerkal S. Thomash Angelski Vuzenik im. ed. ǀ Sa grund ner poprej poſtavem beſsede eniga Vuzhenika rod. ed., kateri je djal ǀ beſſede tiga Vizhenika rod. ed. ǀ ſama Nebeshka Resniza je bila sposnala temu danashnimu Vuzheniku daj. ed. ǀ njega ſó isvolili sa Magiſtra, ali Vuzhenika tož. ed. te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma ǀ bom rekal s'enem Vuzhenikam or. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki im. mn. ſo diali ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. Vzheniki im. mn. hudizhe ǀ Tu tudi poterdio ſvetij Vuzhenikij im. mn. ǀ ty S. Vuzkeniki im. mn. veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe ǀ tudi Vuzheni ki im. mn. ſe nej ſo mogli sglihat ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni im. mn. m ter ſo norzi ǀ Od Vuzhenikou rod. mn. vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku rod. mn. po latinsku postavem ǀ kar tem Vuzhenikom daj. mn. ſe sdj preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike tož. mn. na pravo vero prebernila ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki or. mn. reſnizo sadejti ǀ Taletes Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki or. mn. tiga ſvejta Če zapis Vizhenika ni tiskarska napaka, odseva dolenj. izgovor (o pojavu Ramovš 1936: 229).
Pleteršnik
Svetokriški
Varo m osebno lastno ime Varon: taku pishe Varo im. ed. (V, 125) ǀ Ta Vuzheni Varro im. ed. pravi (III, 199) Márk Teréncij Váron, lat. Marcus Terentius Varro (116–27 pr. Kr.), rimski učenjak in pesnik; → Varones, → Varonus
Prekmurski
Število zadetkov: 13
Dostopnost