Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
číslati -am nedov. (ȋ)
prisojati komu vrednote; ceniti1: vsi ga čislajo in spoštujejo; čislajo ga zaradi njegove vestnosti / visoko čisla klasike
// star., v zvezi z za imeti za, šteti za: njegovo knjigo sem čislal za mojstrovino; čislati se za svobodomisleca
    číslan -a -o:
    čislan učenjak; lanene tkanine so zelo čislane
SSKJ²
glasovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. slovit, znan: glasovit učenjak; ustavil se je v glasoviti krčmi; glasovito ime
SSKJ²
pismoúk -a m (ȗ)
1. pri starih Judih razlagalec Svetega pisma: vprašati pismouke za kraj Mesijevega rojstva; farizeji in pismouki
2. slabš. učenjak, znanstvenik: postal je cel pismouk
SSKJ²
prísten -tna -o prid., prístnejši (í ī)
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak
// nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka
2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo
// ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri
3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi
    prístno prisl.:
    pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega
SSKJ²
razmísliti -im dov. (í ȋ)
1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš
// presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj
2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli
    razmíšljen -a -o
    1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje
    2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti
SSKJ²
svetôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na svet, zemljo: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija
♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine
    svetôvno prisl.:
    svetovno razgledan; svetovno znan učenjak
SSKJ²
tálmi -ja m (ȃ)
nekdaj zlitina bakra, cinka in enega odstotka zlata: to je talmi, ne zlato; v prid. rabi: okrasek iz talmi zlata
● zastar. izkazalo se je, da je talmi učenjak nepravi, lažni
SSKJ²
učenják -a m (á)
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: čudaški, slavni učenjak; prepiri, razprave učenjakov / pravni učenjak / ekspr. v filozofiji je pravi učenjak
SSKJ²
učenjákar -ja m (ȃ)
slabš. učenjak: težko razumljivo razpravljanje učenjakarjev

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
al Haitam
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
al Haitama samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
arabski matematik, fizik in učenjak
IZGOVOR: [al hájtam], rodilnik [al hájtama]
BESEDOTVORJE: al Haitamov
Celotno geslo ePravopis
Evzebij iz Cezareje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Evzebija iz Cezareje samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grški učenjak
IZGOVOR: [eu̯zébij is cezarêje], rodilnik [eu̯zébija is cezarêje]
Celotno geslo ePravopis
Herman iz Karintije
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hermana iz Karintije samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski učenjak
IZGOVOR: [hêrman is karíntije], rodilnik [hêrmana is karíntije]
PRIMERJAJ: Herman Koroški
Celotno geslo ePravopis
Herman Koroški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hermana Koroškega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski učenjak
IZGOVOR: [hêrman koróški], rodilnik [hêrmana koróškega]
Celotno geslo ePravopis
Tales iz Mileta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Talesa iz Mileta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
starogrški učenjak
IZGOVOR: [táles iz miléta], rodilnik [tálesa iz miléta]

Slovenski pravopis

Pravopis
Eratósten -a m, im. tudi Eratóstenes oseb. i. (ọ̑) |grški učenjak|
Pravopis
erudít -a m, člov. (ȋ) neobč. učenjak
erudítka -e ž, člov. (ȋ) neobč. učenjakinja
Pravopis
Kalímah -a m, im. tudi Kalímahos oseb. i. (ȋ) |grški pesnik in učenjak|
Pravopis
pismoúk -a m, člov. (ȗ) |razlagalec|; slabš. |učenjak, znanstvenik|
Pravopis
Plínij -a m s -em im. tudi Plínius [iju] oseb. i. (í) |rimski učenjak, pisec|
Plínijev -a -o (í)
Pravopis
proslúl -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȗ ú ú) star. ~ učenjak slovit, znan; star. proslul po čem biti ~ ~ surovosti razvpit, zloglasen
proslúlost -i ž, pojm. (ú) star.
Število zadetkov: 43