V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?
Celotno geslo
ePravopis
binkoštnica
Predlog
1 binkoštnice samostalnik ženskega spolapripadnica Binkoštne cerkve
IZGOVOR: [bínkoštnica], rodilnik [bínkoštnice]
BESEDOTVORJE: binkoštničin
Celotno geslo
Vezljivostni G
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
Dekle je učiteljica.
SSKJ²
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑)
1. ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno
2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
1. ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno
2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
- bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr.
tepsti se, pretepati se: učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ16
doktorica -e (doktorca) samostalnik ženskega spola
ženska, ki ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo
ePravopis
ekspresionist
Predlog
ekspresionista samostalnik moškega spolapredstavnik ekspresionizma
IZGOVOR: [ekspresijoníst], rodilnik [ekspresijonísta]
BESEDOTVORJE: ekspresionistov
SSKJ²
elementárka -e ž (ȃ)
šol. žarg. učiteljica, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole: strokovni sestanek elementark / ona je dobra elementarka
šol. žarg. učiteljica, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole: strokovni sestanek elementark / ona je dobra elementarka
Celotno geslo
eSSKJ
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
- stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
gospodična
Predlog
gospodične samostalnik ženskega spolanekdaj naziv za (mlado) neporočeno žensko
IZGOVOR: [gospodíčna], rodilnik [gospodíčne]
BESEDOTVORJE: gospodičnin
PRIMERJAJ: gdč.
SSKJ²
gurújka -e ž (ȗ)
1. idejna učiteljica ali vodja: duhovna voditeljica in gurujka
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilna, medijsko najbolj prepoznavna strokovnjaka, poznavalka določenega področja: modna gurujka; plesna gurujka
1. idejna učiteljica ali vodja: duhovna voditeljica in gurujka
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilna, medijsko najbolj prepoznavna strokovnjaka, poznavalka določenega področja: modna gurujka; plesna gurujka
SSKJ²
guvernánta -e ž (ȃ)
privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Izvor priimka »Bone«
Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri. Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem. Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?
Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
SSKJ²
jóga -e ž (ọ̑)
1. v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi
2. dihalne in telesne vaje za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje telesne in duševne skladnosti: izvajati, vaditi jogo; učiti jogo; jutranja joga; klasična joga; joga za začetnike; tečaj joge; učitelj, učiteljica joge; položaj pri jogi; joga in meditacija / hoditi na jogo; ukvarjati se z jogo; vadba joge
1. v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi
2. dihalne in telesne vaje za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje telesne in duševne skladnosti: izvajati, vaditi jogo; učiti jogo; jutranja joga; klasična joga; joga za začetnike; tečaj joge; učitelj, učiteljica joge; položaj pri jogi; joga in meditacija / hoditi na jogo; ukvarjati se z jogo; vadba joge
Jezikovna
Kako zapišemo »visoki komisar ZN za begunce«?
Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.
V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:
- STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
- v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.
Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.
Celotno geslo
eSSKJ
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]
- izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost