tôlščen -čna -o [u̯š] (ȏ) neobč. maščoben
tôlščni -a -o [u̯š] (ȏ) ~o tkivo
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Prekmurski
SSKJ²
ujédati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu
- ujédati se ekspr.
1. razburjati se, jeziti se: ko bo to izvedel, se bo še bolj ujedal; ujedati se zaradi počasnosti koga; ujedati se na koga, nad kom / ujedati se v članku / še ti pojdi stran, se je ujedal
2. prepirati se, prerekati se: celo uro sta se ujedala
SSKJ²
úš -í ž (ȗ)
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
Pravopis
úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ȋ) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
ȗš ušȋ ž
Pleteršnik
ùš, ušȋ, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
uš -i ž uš: Herodesha vshy im. mn. shiviga ſo bile ſnedle (IV, 395) ǀ poshle vshy tož. mn. zhes ludy, inu shivino (IV, 188)
Besedje16
uš (vuš) sam. ž ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, BH 1584, MD 1592, MTh 1603); (vš/vuš/uš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1578); (uš/vuš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584); sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Čebelarstvo
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
Pleteršnik
Pleteršnik
ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče-Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).
SSKJ²
ušív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva
1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva
Celotno geslo
Etimološki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 116
Dostopnost